klemen-globocnik

DOMIŠLJIJA – polaganje ploščic sanjske prihodnosti ali debate za otroški vrtec?

Thu, 12 Mar 2026 16:41:54 GMT

Domišljija je besedna marela za različne pojme. Diši po fantaziji, umišljanju in vizualizaciji. Neskončna inteligenca. Kreativnost v vseh oblikah in izrazih. Končni produkt je lahko neka stvar, storitev ali ideja. V kolikor gre za zaključeno celoto, je domišljija opravila svoje delo. Postranski produkt domišljije pa je igrivost, radovednost in čarovnija. Ali je bolj zabavni prvi ali drugi del, naj ostane stvar interpretacije. Zabava je zabava. Ko je domišljija zabavni pripomoček za vsakdanjo rabo, je med njima lahko tudi enačaj. »Kaj, pa če« scenariji so zabaviščni park za um. Um si seveda rad domišlja stvari. Preko domišljije te umakne v sanjski svet, si predstavlja lepši jutri. V kreativni delavnici svojega uma lahko rišeš stvari tudi zgolj za lastno rekreacijo. Domišljijski fitnes je ne le izredno zabaven, lahko je tudi resničnostna izkušnja. Karkoli si običajno domišljaš, to sčasoma začenjaš doživljati kot realnost. Vzpostavljaš zamišljeno realnost.

Za domišljijski um se zdi, da nikoli resnično ne zadiha. Kot noč in dan trgovine domišljija obratuje 24/7. Um bedi tudi, ko telo spi. Nekdo mora skreirati vse te slikovite sanje in strah-vzbujajoče nočne more. Včasih domišljija nima predaha iz nuje, drugič počivanje ne pride v poštev zaradi rekreacije in zabave. Tretjič domišljijski cirkus deluje v določenih smereh, ker človek drugače ne zna. In včasih se ideje prelijejo v realnost, drugič ostanejo v bobnu neoprijemljivosti. Še dobro, da se kot po nareku ne zgodi čisto vse, kar si domišljaš. Za kakšne stvari je definitivno boljše, da se nikoli ne zgodijo. Včasih namreč glava v svojem domišljijskem vrtu sadi stvari, ki so že v osnovi plevel. Goji skrbi na zalogo. Ali pa seje semena, ki obrodijo ovenele sadove.

Življenje je kot »all you can eat« restavracija. Postreže ti z marsičim. Na pladenj dobiš različne življenjske jedi. Ni presenečenje, da te neproduktivna domišljija lahko obremenjuje. Povaljajo te težke misli, da tvoji filingi dihajo na škrge. Negativno domišljijo včasih lahko samo opazuješ - podobno kot prometni zamašek na avtocesti. Cesta se bo odprla, ko se pač bo. Podobno je s črno domišljijo. Mogoče lahko kontroliraš zgolj svojo pozornost. Usmerjaš puščico, kam polagaš svoj domišljijski fokus.

Vse, kar si glava zamišlja, se lahko šteje za domišljijo. Ko si domišljaš, da je ta trenutek lep ali mogoče lepši, kot ga doživljaš na suho, se taisti trenutek lahko polepša. Ko si želiš, da bi imel boljše odnose, se to hitreje zgodi, kot če bi imel do druženja odpor. Domišljija je v resnici moč pričakovanja. Ko se vidiš na določen način, to tudi postajaš. Takrat se zdi, da realnost imitira domišljijo. Domišljija na delu je ustvarjanje nečesa iz zraka. In če je vsaka stvaritev v življenju rezultat domišljije, potlej je ustvarjanje kontinuirana dejavnost brez konca. Ustvarjaš tudi takrat, ko se ti niti sanja ne, da ustvarjaš.

Pomembnost na koncu pripada domišljiji, v družbi katere se zadržuješ večino svojega časa. Kratki domišljijski izleti nimajo omembe-vredne vloge kot samodejne miselne ekskurzije. Tisto, ko si na določen tip razmišljanja in idej tako navajen, saj se na sporedu tvojega uma pojavljajo kot najbolj oglaševane reklame. V tvoji glavi si rezervirajo več prostih sedežev. Pogosto uporabljena domišljija prevzame štafeto. Vsem ostalim mislim pa na koncu ostanejo samo mesta na nižjih tekmovalnih pozicijah.

Domišljija je kot zrak ali telefonski signal. Obstaja povsod in je v vsem. Ima vseprisotno-življenjsko funkcijo. Čeprav jo nikoli ne vidiš, jo do neke mere vedno potrebuješ. Domišljija je primarno čustveno doživetje. Ko te potreplja po rami v obliki občutka, se pač obrneš in poslušaš. Da imaš takrat oči odprte kot sokol in ušesa velika kot slon, je v tvojem najboljšem interesu. Nekaj interesantnega je namreč na ideji, da se potopiš v moment, ki je pred tabo. Ko domišljija ne deluje obetavno, običajno prihaja k tebi pod krinko. Ko se zdi, da je tvoj panj domišljije prazen, samo pomisli na same mojstre spontanosti. Na kralje domišljije. Na kreativce sveta in ostale otroke, ki so naravni talenti za oblikovanje domišljijske gline.

DISCIPLINA – Sizifovo delo ali žongliranje v miže?

Thu, 05 Mar 2026 16:14:15 GMT

Disciplina je izredno močna ideja in še močnejša praksa. Je kot elastika, ki te vedno znova vleče in drži v poziciji, da nečemu slediš. Gre za sveto posvetitev časa eni stvari na račun neke druge ali več njih. Dan ima pač le 24 ur. Konsistentnost in vztrajnost sta oba gradnika discipline. Kot posledica na kateri strani spektra se nahajaš, imaš lahko boljšo ali slabšo disciplino. Za njen razvoj potrebuješ osebne razloge. Zavestne opomnike. Žaromet je na prednostih, ki prihajajo v tvoje življenje kot posledica discipline. In močnejši kot so tvoji zakaj-i, lažje bo osvojiti disciplino.

Na eni točki disciplina dobi nov vagon. Navado. Naj gre za podaljšek ali nadaljevanje, disciplina in navada se od takrat naprej lahko uporabljata kar v istem stavku. Disciplina je direktno prilepljena na tvoje navade. Navada je predhodnik discipline. Pri uvedbi discipline gre v resnici za uvedbo navad, navade pa so neizogibni del življenja. Ko sprva dodajaš premog na svojo disciplino, namreč utrjuješ tudi svojo navado. Ko enkrat močno zrediš navado, pa sčasoma potrebuješ tudi manj discipline za vzdrževanje. Ne, da se disciplina od takrat naprej ohranja sama od sebe. Tvoji osebni razlogi in predstava, zakaj delaš to, kar delaš, jo naredijo samo malenkost bolj logično in predvidljivo zate.

Za tenis potrebuješ lopar in žogico, za vožnjo motokrosa motor in makadamske poti ter golf palico in fensi čevlje za igranje golfa. Tehnično gledano je vsaka navada zgolj navada. Za vse obstajajo podobni notranji vzgibi, kot so želja, volja, pogum in vztrajnost, ki se na koncu srečajo v disciplini. Navade so kot železna srajca, ki jo sicer lahko slečeš, ko greš zvečer spat, zjutraj jo pa oblečeš podobno kot cunje. Ne nosiš en dan havajskih srajc, drug dan pa kuharskega predpasnika čez hlače, čeprav sploh ne delaš v kuhinji ali pekariji. Oblečeš se pač v svojem stilu. Namensko oblačenje, ko na bančnem okencu sediš v obleki in kravati, je neprostovoljna norma in zato druga pesem.

Radikalna preobrazba navad (tudi stila oblačenja) sicer ni čisto nemogoča, vendar je precej blizu.

Disciplina se ti z navado ponuja tako pogosto, kot ti algoritem na Youtubu predlaga sorodne vsebine. Vprašanje pa še vedno ostaja - ali na koncu dneva lahko v celoti izničiš njeno predhodnico navado? Lahko navado sicer stradaš, dokler iz krokodila ne nastane martinček. Navade, ki so podvržene stradanju, čez čas drastično shujšajo. Izgubijo na pomembnosti. V teoriji gre tako, da če imaš doma dva volka in če lahko preživi samo en, bo preživetje odvisno od tega, katerega boš bolj hranil. Pozabil pa v celoti ne boš nikoli ne enega, ne drugega. Tudi če vse skupaj odložiš na najvišjo polico v sobi, zakleneš ključavnico in ključ namerno vržeš v vodnjak. Prej ali slej boš splezal skozi okno te sobe ali podrl dol vrata, samo da boš prišel do te stvari. Ko pride »žuta minuta«, boš iz nekje že potegnil disciplino. Prva pomoč je prva z namenom.

Marsikdo zase misli, da je vse ostalo na svetu, samo discipliniran ne. Ampak dejstvo je, da ima čisto vsak disciplino. Že trenutno jo furaš nekje, pa mogoče tega sploh ne veš. Če si recimo kadilec, imaš disciplino kajenja cigaret. Če najrajši od vsega ležiš na kavču, si disciplinirani poleževalec. Če vsak dan telovadiš, imaš disciplino telesne vadbe. Včasih je disciplina ovita bodisi v privlačni, bodisi v dolgočasni celofan, zato se niti ne zdi kot nekaj posebnega. Bolj kot hoja v hrib, ki je polna naprezanja in konstantnega osredotočanja, spominja na vožnjo z gondolo.

Mogoče, da je najtežji del uporabe discipline tam, kjer ti stvari niso naravne. Tam, kjer se zdijo v nasprotju s tabo. Uvedba prizadevanja iz navade običajno zaškripa tam, kjer se te disciplina otepa z vsemi štirimi. Ko delaš proti toku, deluje kot da delaš proti sebi. Rešitve za uspeh so v tem primeru precej skrčene, razen če samega sebe bistroumno vržeš na foro. Teža ali lahkotnost situacije sta namreč obe relativni. Nekomu izredno težko je drugemu lažje od najlažjega. Resnica včasih zgleda kot laž, odvisno s katerega profila gledaš obraz. Resnica, ker se pri implementiranju discipline v svoj sistem dejansko počutiš slabo. Laž pa, ker z navado teža izgine in stvari kar naenkrat postanejo lažje od zraka.

BRANJE – srednjeveška navada ali zimzelena skrivnost uspešnih?

Thu, 26 Feb 2026 17:24:57 GMT

Nekaj nepopisno unikatnega se dogaja, ko se usedeš in v roke vzameš knjigo. Ta, ki bere, ve o čem govorim. Ta, ki ne ve, verjetno raje gleda Netflix serije. Nič narobe, oboje je super po svoje. Drugo je na prvo žogo verjetno zabavno še veliko bolj. V procesu branja si namreč samo ti in besede, kar je tudi višek zabave. Prebrane besede pronicajo vate. Na dušo padejo drugače, kot če bi teiste besede gledal ali poslušal. Začutiš jih drugače. Pride do intimnega občutka, ko se vse ostalo ustavi. Svet je utišan.

Knjiga dobesedno zniža zunanji hrup. Zaposli tvoj um do te mere, da si lahko le tam in nikjer drugje. Če ne prej, takrat ugotoviš, da imaš na svojem miselnem podstrešju skritega hrčka. Za spremembo ga posedeš na kolo tega, kar bereš. Miselni hrček ti preusmeri tvojo pozornost. Odvrne te od konstantnega premlevanja nečesa. Ta, ki te žre zaradi preteklosti ali seje semena skrbi zaradi prihodnosti, je takrat v stanju mirovanja. Knjiga ima to magično moč, ki deluje kot neke vrste eliksir za duševni hrup.

Branje širi obzorje. Vprašanja spreminja v odgovore. Z njim razumevanje postaja odprto polje. Seje uvide tja, kjer je bil predhodno plevel. Skozi prebrano žanješ nove ideje. V svetu, kjer imaš vse na pladnju, te knjiga spodbuja, da si sam naložiš pladenj. Vse je na tebi. Edina stvar, s katero razpolagaš, so besede in stavki, ki sestavljajo besedilo na papirju. In ker imaš na nek način manj, si moraš sam narediti več. Enosmerno sporočilo je pri branju recimo možno doživeti večplastno. Vključuje svobodo interpretacije. Svobodo domišljije. Ne, da jo video in avdio ne. Samo čustveno doživetje in poudarke si moraš pri branju narediti sam. Na nek način s knjigo ohraniš svoje neodvisno razmišljanje, ločeno od pripovedovalca zgodbe.

Um, nevešč branja, zna proces doživljati kot precej naporno opravilo. Po eni strani, ker sestavlja besede in pomen skupaj kot Rubikovo kocko, po drugi pa branje doživlja kot plezanje v gorsko steno. Za nekoga, ki je gore videl le na slikah ali v filmih, je to dobesedno misija nemogoče. Brez kondicije in priprav si namreč pečen že, ko hodiš v hribe. Pozabi na goroplazenje. Branje prav tako zahteva prakso in potrpljenje ter bralsko kondicijo.

Za branje sprva potrebuješ zavestno koncentracijo, ki jo usmeriš na dve stvari naenkrat - prebrane besede in pomen prebranega. Osnovni namen branja je razumevanje besedila. Najprej bereš zato, da razumeš. Da besede na papirju dobijo nek smisel v tvoji glavi. Smiselno je, da hitrost in količino branja prilagodiš besedilu. Da pa si ne vzameš vse volje že na začetku, prilagodiš tudi zahtevnost besedila. Izbereš čtivo, ki te dejansko zanima. Mogoče moraš zato nekaj časa brati, da razumeš, kaj sploh bereš. Šele nato lahko bereš za užitek ali osebnostno rast.

Branje od bralca preprosto zahteva več. Več zbranosti in energije, več domišljije in razumevanja. Ker je branje težavnejše, nove informacije rajši poslušamo ali še bolje gledamo. Dober dil, če ti nekaj daje več in od tebe v zameno zahteva manj. Manj miselnega naprezanja za prejetje informacije. Poleg tega audio in video zadovoljujeta več čutov. Če je klasična knjiga navadna voda, je audio knjiga limonada brez sladkorja. Video ima pa dodan tudi sladkor in mehurčke. Je gazirana pijača. Če tvoje telo ni naučeno konzumiranja zdrave hrane in pijače in ima na izbiro žgance in mineštro ali pomfri in piščančje nuggets-e, bo seveda izbralo slednje. Zakaj bi umrl od dolgčasa med hranjenjem, če pa te intenzivni okusi in arome lahko povzdignejo v kulinarična nebesa?! Mogoče je podobno z branjem. Če ga nisi vajen, potlej ti na kraj pameti ne bo padlo, da se boš o nečem izobrazil preko časopisa.

In če popularnost neki stvari na eni strani raste, nekje neki drugi na drugi strani pada. Ni težko priti do sklepa, da splošni nivo bralne kulture pada. Založniki ter avtorji in knjižnice non stop delajo na tem, kako branje ljudem ponovno približati. Obstajajo zabavnejši načini prejemanja informacij o svetu. Da izvemo stvari, rajši gledamo ali poslušamo. Um potrebuje zabaviščni park. Hrepeni po slikovnih zgodbah in video materialu. Faktor zabave lahko nekomu neko temo približa.

Priznajmo si, branje ni ravno kul. Vsaj ne v modernem smislu. Kar vprašaj večino svojih frendov ali malo mlajše populacije. Definitivno manjka element zabave, ki si jo sicer navajen, ko poslušaš podcast ali gledaš film. V času, ko so vsepovsod skušnjave zabave, branje s to svojo eno dimenzijo miselne rekreacije težko parira. Deluje malo dinozaversko. Zabavni so recimo telefoni. Poleg tega te branje spije bolj kot prejemanje informacij preko zvoka ali slike. Ampak ta na videz nezabavna dejavnost tudi več vlije vate v zameno.

Branje seveda ni za vsakogar, ampak definitivno pa je za tiste, ki želijo biti korak pred današnjo verzijo samega sebe. Vseeno, ali bereš namensko, rekreativno ali iz navade. Tudi, če bereš samo za potrebe službe ali izobraževanja, je veliko bolje kot če sploh ne bereš. Izumitelji česarkoli. Kapitani industrij. Pravzaprav vsi, ki so na nekem področju izjemni, si lahko nasprotujejo v marsičem. Ne glede na razlike pa so si običajno enotni v eni stvari - vsi namreč berejo. Leaders are always (massive) readers.

NAVDUŠENJE – občasni dvigovalec počutja ali čustvo na zahtevo za ambiciozne?

Thu, 19 Feb 2026 16:31:44 GMT

Navdušenje je občutek, ki mu ni para. Superhero filing. Prva asociacija je intenzivno notranje vznemirjenje, ovito v kreativnost s pridihom trčenosti. Slednje zato, ker je dejansko noro, da je vse, kar je bilo predhodno oddaljeno kot Aljaska, sedaj na tvojem domačem pragu. Ko tej masi dodaš še motivacijo, vero vase in zagon je rezultat entuziazem. Kamor stopi noga navdušenja, tam so stvari kar naenkrat možne. Vse se zdi uresničljivo. Že beseda sama je prepojena z občutkom vsemogočnosti. Ko razumeš, kako entuziazem deluje, in kako ga uporabiti v praksi namreč deluje, kot da imaš v rokah magično palico. Postane enostavno, kot da bi v avtomat s prigrizki vstavil žeton. Daš notri navdušenje, ven pa pride to, kar si si izbral. »It’s magic!«

Navdušenje deluje kot višek vitalne energije. Polna kapa visokoletečih idej. Tisti moment, ko plima pogleda čez rob gladine in ti zalije prikolico, ker jo imaš preblizu morja. Navdušenje se poganja na vse obrate. Ustvarijo ga presežki. Ampak to ni resnični problem, ki je v deficitu. Ko pa je tank navdušenja prazen, pa je v stanju pomanjkanja treba energijo iz nekje potegniti. Jo spraviti skupaj iz praznine ali jo povleči iz zraka. Kako boš iz klobuka dvignil zajca, če pa je tvoj klobuk strgan?! Mogoče, da se navdušenje rodi v leglu, kjer pestuješ svoje misli večino časa. Zahajaš misel, na kateri poletiš na višave, ki so značilne za astronavte. Najprej se stvari zgodijo miselno, nato sledi podpora prakse. Krog pa je sklenjen, ko entuziastično mišljenje postane delovanje.

Ko enkrat ponotranjiš navdušenje deluje, kot da bi naletel na največjo skrivnost na svetu. Odkril košček sveta, za katerega ne ve nihče. Čuti se kot posebna moč, ki presega vse in s katero lahko postaneš vse. Presenetljivo, saj zanjo predhodno niti nisi vedel, da jo imaš. Sedaj pa gre za skriti gumb, ki ga lahko vklopiš po svoji volji. Občutek na zahtevo. Ne igra bistvene vloge, ali si zaprt vase ali rad v družbi. Navdušenje lahko deluje enako uspešno tako za introverte kot eksproverte, kot tudi za une vmes (ambiverte). Ko potrebuješ čudež, ki bo premikal skale in te povzdignil v višine, je entuziazem občutek, na katerega se obrneš najprej.

Navdušenje seveda lahko postane tvoje dominantno čustvo. Se pa zdi, da ni ravno naravno. Da gre bolj za občutek, ki je rezerviran za posebne priložnosti. Entuziazem je kot guma, ki jo je treba redno pumpati, ker ti ta po malem vedno pušča. Med tem, ko je aktivacija navdušenja sorazmerno enostavna, pa je vzdrževanje visoko-energijskega stanja lahko utrujajoče. Vsak namreč zna občasno narediti to ali ono stvar v velikim vložkom energije. Druga pesem pa je držati visoko sentimentalno intenziteto dalj časa in z energijo venomer hoditi samo navkreber. Vprašanje je tudi, kako dati ven iz sebe nekaj, če ti je to poznano približno toliko kot kitajščina?

Mogoče, da navdušenje v resnici ni tako težko posvojiti. V ozadju entuziazma običajno vedno stoji nek razlog. Osebni razlog, zakaj želiš pod svojo streho kar naenkrat vzeti nekoga novega. Razdajanje specifične energije je običajno povezano z neko nagrado. Deluje kot korenček pred nosom zajca. Ta smetana na torti lahko pride takoj ali z zamikom, važno je, da je na poti. In čeprav ni nič absolutnega v življenju, je uspeh skozi navdušenje dolgoročno skoraj neizogiben. Ko se združi en kup enih norcev, ki ve, kaj dela, potlej je rezultat kreacija nečesa izjemnega. Skoraj dejstvo.

Mogoče si eden tistih, ki okoli sebe opazuje energične ljudi in avtomatsko sklepa, da taki pač so po naravi. Sploh če samega sebe po energiji smatraš za popolno nasprotje. Resnica je, da vsi razpolagamo z določeno energijo, ki jo imamo na voljo. V tanku je le toliko goriva kot je velikost rezervoarja. Kasneje je treba avto dofilati. Ni nujno, da si v splošnem neenergična oseba. Mogoče samo čuvaš svojo energijo za pomembne stvari. Ne trošiš jo brezskrbno na vse strani, ker veš, da gre za omejeno zalogo. Postaneš shranjevalnik energije. Svoje navdušenje čuvaš za takrat, ko ga resnično potrebuješ. Glavnina energičnega naboja gre tja, kjer stvari zate najbolj štejejo.

Na navdušenju bi sicer morala biti nalepka o previdnosti. Če si preveč navdušen, izpadeš nenaravno in histerično. Če si premalo, pa energija ne pride do izraza. Visoko-energijska čustva spadajo v cirkus ali teater, med tem ko v vsakdanjih situacijah delujejo le z rezervo. Cel spektakel navdušenja lahko izpade ponesrečeno in nepristno. Kot slab film. Ko gledaš dober film, verjameš vanj. Glavni lik dobi tvoje spoštovanje, zgodba zaigra na prave čustvene note. Mogoče je podobno z navdušenjem v vsakdanjem življenju. Uporabi ga taktično in prepričljivo.

FOKUS – elegantni sprehod po parku ali zabijanje idejnih žebljev v glavo?

Thu, 12 Feb 2026 17:00:10 GMT

Fokus je laserska usmerjenost na neko specifično stvar. Držanje pozornosti z obema rokama. Vožnja po ravni cesti brez zavojev v levo ali desno. Ko zavestno usmerjaš pozornost na določeno točko, takrat prakticiraš osredotočanje. Gre za »uočenje« cilja, ki ga ne spustiš iz svojega vidnega polja. Fokusiranje je fiksiranje uma na določeno mesto. Sedenje v miselnem parku na eni in isti klopci. Sokolje oko. Kakorkoli, fokus ima vnaprej začrtano pot. Tisto, ko čakaš v grmu in ne pomežikneš, sicer tvoja pozornost lahko zamenja svojo tarčo. Fokus se nahaja na križišču, kjer se srečata tvoje zavedanje in namen.

Držati fokus včasih pomeni izpustiti cel kup drugih izbir na račun ene izbrane. Kot bi si v morju opcij izbral favorita, nato pa se mu posvetil z glavo in srcem. Fokusiranje lahko poteka določen čas, lahko gre za življenjsko posvetitev. Uspešen izid osredotočenosti pa v idealnem primeru prinese tudi njen predmet – uresničene cilje.

Fokus sicer ni omejen zgolj na dosežkarje. Dovoljenje za osredotočanje z vsemi cilindri je v skupni domeni ljudi. Fokus seveda lahko prakticira vsak, ki ima pet minut prostega časa. In čeprav ta sam po sebi ni cilj, hodi z roko v roki z njim. Fokus je podlaga za cilj. Mogoče, da za uspešen vzlet šteje primarno nastavitev fokusa. Včasih zadošča iskreno vprašanje, ki se nanaša na stvari, ki so ti pomembne v življenju. V prostoru, kjer ni pravih in napačnih odgovorov, obstajajo samo tvoja osebna izhodišča in zamisli. Mogoče še najbolj šteje dejstvo, da prideš do odgovorov. Da v poplavi vsega, kar naj bi bilo pomembno, dejansko najdeš to, kar potrebuješ.

Za uresničitev česarkoli je ukvarjanje s fokusom prva in zadnja stvar od Soncem. Osredotočanje je ne samo pomembno tako kot vse posvetne stvari. Je P.O.M.E.M.B.N.O. veliko bolj. Vprašanje, ali gre pri fokusu za naprezanje umskih ali dejanskih mišic, je brezpredmetno. V vsakem primeru gre za delo. In vprašanje, če je delo, ki ga opravljaš na vse ali nič, kdaj v resnici lahko. Mogoče, da se samo nahaja na različnih spektrih težkega. Zagrizenemu fitneserju, ki gre večino dni čez ogromne fizične napore, ker ima pred očmi cilj popolne transformacije svoje postave, še zdaleč ni lahko. Nekaj, kar ti je v osnovi pomembno z velikimi črkami, je mogoče samo malo manj težko. Zato ker si nagrajen z osebnim zadovoljstvom in namenom, da delaš stvar, ki je v tvojem dnevniku pomembnosti vpisana pod številko 1.

Čeprav je fokus edninski samostalnik, imaš seveda lahko več točk, ki so predmet tvojega osredotočanja. Problem je samo, če jih imaš več istočasno in so vsi lačni tako kot sestradani pingvini. Razpršen fokus, kjer po dvorišču loviš več kokoši istočasno, lahko poskrbi, da na koncu ne ujameš nobene. Ko v tvojo ozko usmerjeno ulico enkrat stopi noga King Konga, ti gre fokus skozi okno.

Fokus se seveda lahko spreminja. Običajno se spremeni, ko je cilj, ki si ga postaviš za tarčo, dosežen. Sprememba fokusa včasih pomeni oddih. Tisto, ko greš po dolgotrajnem obdobju držanja pozornosti na »samo to in nič drugega« na zaslužen dopust. Tam končno lahko spustiš svoj fokus iz povodca. Tvoj projekt je končno pod streho. Ribo si ujel, sedaj pa od veselja lahko skočiš v ocean. Opustitev fokusa je v bistvu razbremenitev samega sebe. Tudi prijeten zapor, kjer si sam svoj ječar in paznik, se čez čas lahko čuti kot omejevalec svobode. Prija, ko se kot ujetnik obveznosti in odgovornosti po dolgotrajnem prizadevanju osvobodiš iz škatle, v katero si se namensko zaprl.

Dejstvo je, da je stvar, ki je v življenju kolikor vredna in plemenita, v resnici borba na nož. Fokus pa je zelo dobro pomagalo v boju pred ostalimi motilci pozornosti. Ali se tvoji plani o reševanju sveta na koncu izcimijo po projeciranih željah, je precej nerelevantno. Če nosiš značko borca, je medalja za fokus v vsakem primeru tvoja. Nagrade pridejo v različnem ovojnem papirju. Ko te niso denarne in statusne, so običajno moralne in čustvene. Poplačan si z občutkom, da si s stvarmi, ki jih počneš večino svojega življenja, doma. In to zavedanje ti za moment lahko dvigne kotičke ustnic.

NOTRANJA MOČ – nekaj, kar imamo ali nekaj, kar pridobimo?

Thu, 05 Feb 2026 18:26:14 GMT

Notranja moč je zanimiv pojem. Čeprav jo imamo, se je dostikrat ne zavedamo. Niti ne vemo, da jo imamo. Notranja moč pride na površje ob specifičnih trenutkih. Pokuka ven iz zemlje, ko si postavljen pred teste. Prej deluje kot abstrakten pojem, ki je svetlobna leta stran od tvoje orbite. Ko se znajdeš pred preizkušnjami, takrat se notranja moč nariše na tvojem pragu. Kot cvet vzklije iz ničesar. Pride od nikoder in pokaže iz kakšnega testa si. Gre za neke vrste povzdignjen občutek opogumljenosti. Tak, ki človeku daje krila takrat, ko mu jih življenje poskuša pristriči.

Notranja moč se aktivira, ko trzneta um ali telo. Rojstvo notranje moči se zdi kot predmet urgentnosti. Takrat, ko glava doživi navdih ali telo čuti odpor. V poštev pride v momentih, ko si postavljen v kot. Vklopi se takrat, ko se človek postavi zase. Ko dvigneš glas, izraziš stališče ali izpolniš zavezo. Notranja moč te v bistvu predrami iz stanja, kjer je vse v najlepšem redu. Do takrat pa ta mogočna sila ostaja uskladiščena in negibna.

Notranjo moč pogosto pripisujemo dejavnikom iz okolja. Zdi se, da spodbuda prihaja od zunaj. Kot da bi bila notranja moč posledica neke zunanje sile. In mogoče, da motivacija za spremembo na znotraj dejansko pride od zunaj. Splet okoliščin seveda pripomore k uresničitvi tega ali onega cilja. Spodbuda je lahko zunanjega izvora, moč pa notranjega. Saj ni zunanja moč! Izvor moči prihaja iz človeka.

Notranja moč je svojevrstna fascinacija, ki jo nihče (razen nas) ne vidi, sliši ali občuti. V kadru ostaja kot ozadje, dokler se ta bomba od energije ne sproži. Takrat pa postane očitna, saj je kar naenkrat v prvem planu. Ko agresivno prevzame pozornost, postane vidna, slišana in občutena navzven. Ampak prava notranja moč je pravzaprav tiha in subtilna. Kaže se v obliki občutka ali vibracije, ki jo človek oddaja. Nekdo je lahko notranje močen, pa se tega niti ne zaveda. Nezavedno posedovanje notranje moči. Lahko moč aktiviraš tudi zavestno - skozi meditacijo, vizualizacijo ali hipnozo. Spoznanje, da imaš skriti zaklad, ki izhaja iz tvojega karakterja, je pravzaprav razkritje epskih razsežnosti. Kako naporen proces pa je obuditev notranje moči, ko se jo enkrat zavemo?

Ko ve um, je avto v prvi prestavi. Ko dojame telo, pa se prestavi v drugo, tretjo in tako naprej. Korak, ki naredi razliko med teorijo in prakso, je lahko sprva miniaturna stvar. Sledi ji proces, sestavljen iz serije malih stopinj. Nič ni lahko, dokler tega ne narediš. Mogoče, da gre v štartu glavnina energije ravno za prestop iz ene strani na drugo. Naprezanje v klanec samo za to, da informacije pravilno razumeš in jih povežeš v neko smiselno celoto.

Ko se v možganih ustvarijo nevronske povezave, ki so potrebne, da ti neka nova stvar postane razumljiva, stvar postane bistveno lažja. Takrat pa v praksi vidiš rezultate aplikacije svoje notranje moči. Nekoč zahtevna ali težavna naloga postane avtomatizirana. Glava normalno potrebuje vedno manj napora, da opravi postopek ponovitve. Tranzicija um-telo sicer nima enotne časovne premice. Aktivacija notranje moči je odvisna od človeka samega, zavisi od njegove pripravljenosti in želje. Svoje naredijo tudi odnos do sprememb ter samogovor.

Notranja moč je torej kot skrito orožje, za katerega imamo dovoljenje. Včasih pa pozabimo, kje imamo spravljen orožni list. Kaj aktivira notranjo moč je povezano s tem, kaj nekoga moti ali mu daje energijo. Kam ti odnese misli takrat, ko ne misliš na nič specifičnega, lahko kaže na potencial tvoje notranje moči. Do česa čutiš nerazložljivo privlačnost in kaj ti jemlje spanec takrat, ko si zaspan kot medved med hibernacijo. Izhajati iz svoje pozicije notranje moči je vedno prednostna pozicija.

NOTRANJI MIR – najboljše stanje za manifestacijo ali upokojenska scena?

Thu, 29 Jan 2026 16:00:02 GMT

Vsak, ki je kdaj v sebi izkusil globok mir, bo znal povedati, da je občutek neprecenljiv. Razburkano morje v vse smeri ima kar naenkrat mirno gladino. Nič več te ne motijo stvari, ki so te včasih spravile čez rob. Ne vžigaš se več za vsako nepomembno bitko. Ne skočiš več pokonci, ko se ti zdi, da nekdo ravna krivično. Prav tako se ne obračaš za vsakim, ki te oblaja iz zabave, ker ima pač pet minut prostega časa. Mir je namreč drug tip pošasti - prijazne pošasti. Ko enkrat sam izbiraš svoje reakcije, sam izbiraš svoje počutje. Počutje pa je tisto, ki je podlaga za notranji mir/nemir.

Se pa zdi, da je tvoj nemir včasih bolj povezan z ljudmi kot s tabo. Čeprav si ti tisti, ki je nemiren, hrup prihaja iz okolja. Opraviti ima s predstavami, pričakovanji in standardom. Mogoče ugotoviš, da ne moreš rešiti sveta okoli sebe. To megalomansko odgovornost bi najraje črtal iz seznama. Obleko super heroja pustil v omari. Kaj bi bila potlej v tem primeru formula za notranji mir? Mogoče ugotovitev, da je vsak, ki je odrasel in opravilno sposoben, odgovoren poskrbeti zase. Odgovoren je poskrbeti za svoje življenje po svojih najboljših močeh - kakor ve in zna. Ko stopiš iz svojih prevelikih čevljev in vrneš ključe za odklepanje vrat drugih ljudi, takrat praktično rešiš samega sebe. Rešiš se kletke, v katero si se zaprl. Že s samopomočjo imaš lahko ogromno dela, kaj šele, da bi na zeleno vejo postavljal življenja drugih ljudi.

Tvoj notranji mir lahko ruši marsikaj. Ljudje, stvari, ideje. Pravzaprav v koš rušilcev spada vse, kar si vzameš k srcu. Med drugim je to ideja preteklosti in prihodnosti. Intenzivno razmišljanje o tem, kar je bilo. Kopičenje skrbi na zalogo o tem, kar bo. Pogrešanje lepih spominov ali sekiranje zaradi neprijetnih pripetljajev. Obžalovanje včerajšnjega dne ali jutrišnja velika pričakovanja. Ko si brez predaha predstavljaš, kakšno bi življenje lahko bilo ali bi moralo biti, takrat v mislih že potiho sestavljaš svojo egipčansko skulpturo jutrišnjega dne. Polagaš tlakovce prihodnosti. Glava ima lahko tisoč in eno idejo, telo pa je tisto, ki čuti posledice idej na svoji koži.

In sedaj novica. Tudi svetlo razpoloženje, kot je navdušenje, je lahko oblika nemira. Notranji nemir si seveda lahko urediš tudi v lastni režiji. Mir ti povozijo tvoje ideje, predstave, plani in pričakovanja. Tako negativne kot pozitivne spremembe so za telo lahko podobno moteče. Notranji mir v bistvu kalijo vsa stanja emocionalnih klancev ali vzpetin. Mogoče, da se velika rešitev za notranjo gladino brez valov skriva edino v sedanjosti. Da je moment, v katerem si trenutno, ključ za odklepanje vrat notranjega miru.

Samo malo se ozri naokoli in boš hitro ugotovil, da je svet glasen. Poln nasprotij in ekstremov. Nenehno se spreminjajoč. Vedno na robu odkritja nove ideje ali izuma. Konstantno dreza v osje gnezdo obstoječega stanja. Tračnice, po katerih potuje vlak sveta, se v ozadju vedno nadgrajujejo. Posodabljajo se obstoječi sistemi, uvajajo novi in ukinjajo zastareli. Spremembe so na tekočem traku vse dni v letu. In čeprav je edina stalnica na svetu sprememba, to ne pomeni, da se radi spreminjamo tudi ljudje. Ni nujno, da si delimo isto zagretost za drugačno kot spremembe same.

Ko notranji mir povezujemo s spremembami, nam slednje na vsakem koraku ne dišijo iz večih razlogov. Spremembe namreč prinašajo nemir. Tisto, ko si primoran v celoti ukiniti eno navado ali pa jo predrugačiti. Predrugačiti do neprepoznavnosti, da od nje ostane samo še okostje. Pravzaprav pri spremembah na nek način nimaš druge dobre opcije kot da plačaš karto za nepovratno vožnjo. Ali stopiš na vlak in slediš toku ali pa te ta povozi in pusti v času spominov?! Pa sploh ni nujno, da si v letih, da veš, da ti »novo, drugačno in spremenjeno« jemlje notranji mir. Odprtost za novosti in učenje lahko te rukerje sprememb malo omili.

Za ohranjanje stanja notranjega miru bi bilo optimalno večno vzdrževanje stanja nevtralnosti. Če bi seveda živel v idealnem svetu, v svojem večnem templju notranjega miru. Ampak verjetno bi se tam na smrt dolgočasil. Če ne bi kdaj začutil ničesar drugega kot samo mir, mir in še enkrat mir. Verjetno bi želel pobegniti čim dalj stran. Ljudje smo pač tako narejeni, da karkoli imaš, se od tega želiš umakniti. Ta podvig vseh podvigov je možen bodisi samo v filmih ali v budističnih samostanih. Vprašanje tudi, če je dominantno stanje notranjega miru dosegljivo za tiste, ki so ujetniki meditacije. Za vse ostale smrtnike so biti in trajno ostati v blaženem stanju seveda pobožne želje. Notranji mir pač pride in gre. Pogosto hitreje gre in počasi prihaja. Iz izkušenj sodeč je treba v življenju kakšno stvar zrihtati, se s kom pogovoriti, spraviti pod streho to in ono obveznost. Še v istem trenutku, ko zapiha veter življenja, se namreč mirna hiša iz kart razblini v zrak in postane nekaj drugega.

PONAVLJANJE – dolgočasna rutina ali vstopnica za mojstrstvo?

Thu, 22 Jan 2026 16:26:34 GMT

Postopek, ki te pripelje od amaterja do eksperta česarkoli, se imenuje repeticija. Ponavljanje se mogoče samo po sebi zdi kot brezvezen dril, čeprav je v njem izjemna moč. Abstraktno na ta način postane razumljivo. Ali se lahko naučim te ali one stvari, v resnici ni vprašanje pogoja, ampak vprašanje časa. Tisti, ki študirajo človeško delovanje in mišični spomin pravijo, da obstaja magična številka 10.000. Toliko ponovitev istega ali podobnega giba je potrebno, da postaneš mojster kateregakoli izbranega področja. Proces, ko v določenem zaporedju narediš več manjših korakov, skozi repeticijo sčasoma postane en sam. Gibanje stvari v določenem zaporedju in na določen način te pripelje do specifičnega rezultata. Ko se nekaj usede vate, na nek način postane del tebe. Ljudje smo bitja navad.

Kaj se dogaja v ozadju takrat, ko si v glavi vrtiš vedno isti film? Če bi takrat gledal mri sliko svojih možganov, bi videl, da se ta premika skladno s tvojimi mislimi ali početjem. S ponovitvami se v možganski mreži oblikujejo značilne povezave. Vzorec, ki ga ponavljaš, sčasoma postane vedno bolj izrazit. Podobno kot stopinje v snegu tudi v mislih nastanejo sledi. Poti razmišljanja in delovanja pa postanejo vedno bolj uhojene. Z vajo, kjer se nekaj redno ponavlja, se naredijo specifične oblike. Oblikuje se model in osnova.

Umivanje zob, vezanje vezalk na čevljih in tvoj avtentičen govor imajo v možganih močne lovke. To je tudi razlog, zakaj je težko izruvati korenine, ki so tam od pamtiveka. Sprememba se lepo sliši samo na papirju. V praksi pa je lahko pravi pekel na zemlji. Če večino svojega življenja piješ belo kavo z veliko mleka, potlej ti sprememba, da piješ samo črno kavo lahko vzame vso željo, da bi kavo sploh pil.

Stvar, ki jo vztrajno in kontinuirano ponavljaš, si zapomniš hitreje. Zgodi se pomnjenje. Med tem, ko je spomin do neke mere dostopen vsem, pa verjetno drži, da ima vsak človek svoj izhodiščni potencial. Spominsko predispozicijo. Nekdo si stvari zapomni hitreje in v večjem obsegu. Iz etra ujame vse, kar niti ne želi slišati. Iz okolja čisto nehote pobere vse informacije brez ene same želje, da bi karkoli shranil na svojo spominsko kartico. Nekdo drug pa si zapomni bore malo, tudi če ima oči spomina na pecljih.

Ali to pomeni, da je človek v smislu spomina na nek način zacementiran in obsojen na svojo osnovno omejitev? Seveda, da si do neke mere omejen. Vsak je. Ampak tudi znotraj omejitev obstajajo cone, kjer se lahko neomejeno premikaš in svobodno ustvarjaš. Če se vse skupaj non stop razvija in spreminja, potlej lahko šteješ zraven tudi svoje možgane. V praksi obstajajo štirje osnovni koraki, kako v spominu narediti trajni žig, kako ponotranjiti nove informacije in s tem pridobiti nove veščine.

Prvi korak, kjer brez izjeme praktično začne vsak učenec, je stopnja, ko nimaš ne znanja, ne spretnosti. Takrat ne veš, da ne veš. Nezavedna nesposobnost. Niti ne veš, da ne veš. Preden si se naučil zavezati vezalke na čevljih kot pravi mali profesionalec, nisi vedel, da moraš to znati in imeti spretnost. Šele ko si poskusil sam prvič ali so ti pokazali starši, si prišel do spoznanja, da tega ne znaš narediti sam od sebe. V tistem trenutku si dosegel drugo stopnjo - zavestno nesposobnost.

Sedaj si vedel, da ne veš. Zavedal si se, da ti manjka spretnost in da obstaja primanjkljaj sposobnosti. V želji, da bi svoje veščine nadgradil in razvozlal to uganko, si to stvar namensko ponavljal. Na stopnji zavestne nesposobnosti je za premik iz mrtve točke potrebno največ miselnega napora, koncentracije in prizadevanja. To je čas intenzivnega napenjanja sivih celic, da bi razumel princip, kako uspešno prehoditi most za katerega zgleda, da se bo vsak čas podrl.

Če se tvoj most ne podre in uspešno prideš na drugo stran enkrat, dvakrat ali trikrat, takrat osvojiš naslednjo lekcijo, ki se imenuje zavestna sposobnost. Pride do momenta, ko dobiš malo samozavesti, saj misliš, da veš. Vedenje na tej točki pomeni, da o stvari še vedno razmišljaš, da jo narediš prav. Za uspeh moraš še vedno posvečati miselno pozornost. Nastopi zavestna kompetenca, ko veščino pridobiš, vendar jo še ne obvladuješ v celoti.

Če zamenjaš službo in se preseliš v neko novo mesto ali greš v večjo državo, tam seveda ne poznaš okoliša. Prvih nekaj dni si lahko skoncentriran samo na celotno pot in ulice, da najdeš svojo pisarno na drugem koncu in nato svoj dom. Po slabem tednu ali še prej pa si postopek ponovil že toliko krat, da vanj in vase brez dvoma postaneš prepričan. Z levo roko voziš avto, vmes klepetaš po telefonu in pišeš sporočila. Ko vse to delaš avtomatsko, prideš do zadnjega koraka in končne destinacije - nezavedne sposobnosti.

Če bi moral postopek tega, kar delaš kvalitetno, sedaj razložiti, niti ne veš več, kaj točno počneš. Veščina, ki si jo dalj časa ponavljal, je postala del tebe. Zlila se je s tabo, zato si izgubil uvid vanjo. Nova informacija se je iz uma preselila na telo. Izuril si se do te mere, da poznaš vse nianse procesa, ki bi jih znal opraviti (praktično) v svojem spanju.

SAMOREALIZACIJA- najvišja potreba ali zgolj ena izmed njih?

Thu, 15 Jan 2026 18:00:06 GMT

Ljudje zavoljo osebne rasti ali lastnega užitka v življenju radi hodimo v klanec. Napredek je neizogiben rezultat prizadevanja. Radi stopimo kako stopničko višje. Radi stremimo za nečim. Radi se oziramo za tistim, kar nam deluje idejno ali vizualno mikavno. Vsaj polovico privlačnosti se verjetno nahaja v dejstvu, ker te stvari trenutno še nimamo. Vemo pa tudi, da mora človek sam postati nekaj drugega, če želi imeti nekaj drugega. Osebnostna preobrazba. Kakorkoli, v življenju bi vedno rad dosegel kozarec, ki se nahaja na višji polici. Delno zaradi izziva - da si dokažeš, da zmoreš, delno zato, da se ti zgodi nekaj novega in nepričakovanega. Svojo vrednost pa doda tudi ideja, da je nekaj zasluženo, ne podarjeno. »Višje« je lahko povezano z osvajanjem novih področij, kreativnostjo, dogodivščinami ali znanjem.

Ni nujno, da gredo stvari vedno v običajnem ABC zaporedju, ampak osvojitev lekcije na enem področju te običajno pripelje do naslednje. Razredi napredovanja. Najprej zadovoljiš svoje osnovne fiziološke potrebe in poskrbiš, da se počutiš varno (potreba po varnosti). Nato si najdeš ljubezen ali ustvariš podmladek (potreba po pripadnosti in ljubezni). Kasneje mogoče prideš do ugleda v podjetju ali skupnosti in posledično do spoštovanja (potreba po ogledu in spoštovanju). Kar naenkrat lahko ugotoviš, da se nahajaš tik pod vrhom vzpetine. Da obstaja samo še ena stopnička človeških potreb. Samoaktualizacija je po Maslowu smatrana za najvišjo človeško potrebo.

Za uresničitev svojega življenjskega poslanstva so običajno potrebni karakterni presežniki - visoka sposobnost oz. obvladovanje veščin, določena stopnja inteligence in samokontrola. Ko se enkrat počutiš tako kot se moraš in obvladuješ to, kar od tebe zahteva življenje, potlej lahko iz sebe izvabiš najboljše. Gre za nadgradnjo prejšnjih korakov, potrebnih za zadovoljitev potreb na nižjih stopnjah hierarhične lestvice. In mogoče ni bistveno, da si v vsem mojster. Pomaga pa osnovno razumevanje in obvladovanje potreb na nižjih razvojnih stopnjah.

Samoaktualizirani posamezniki se poslužujejo vztrajnosti, odlikuje jih močna volja in odnos, da če si nečesa želiš, potlej na tem tudi delaš. Vijugasta cesta, polno izzivov, spodletelih poskusov, popravkov na poti in novih začetkov je garancija, ne opcija. Samorealizacija namreč zahteva največji tovornjak energije, osredotočenosti in karakteristik, ki so posledica discipline in sposobnosti razmišljanja posameznika.

Paleta občutkov ob uresničitvi samega sebe je lahko precej raznolika - občutek izpolnjenosti in izraženosti, notranji mir, občutek globjega pomena in doprinosa ter občutek pomembnosti in vrednosti. Za predmet samorealizacije si lahko izbereš svoje področje ekspertize ali izvor svoje bolečine. Lahko si za tarčo določiš nekaj, kar te v osnovi bremeni in ti povzroča težo. Nekaj, kar je energijsko-naporno in na psiho deluje neprijetno.

Če recimo kanaliziraš svojo bolečino skozi umetnost, praktično daješ svoje trpljenje na veliko platno. Odgovor, zakaj to počneš, če ti pa to povzroča konstantno podoživljanje travmatičnih izkušenj, je na prvi pogled neočitno. Mogoče, da se razlog skriva v občutku, ki je v trenutku afekta in kreacije šele v prihajanju. Občutku, ki sledi, ko se uspešno izraziš. Notranje očiščenje. Duševna katarza. Cikel bolečine in govora o bolečini te na koncu pripelje do olajšanja in razbremenitve. Zdi se, da ko svojo bolečino nehaš skrivati in o njej spregovoriš, takrat te duša nagradi s svobodo.

Glede na to, da s samorealizacijo sediš na prestolu in se na hierarhični lestvici potreb ne da stopiti višje, bi lahko sklepali, da ima uresničeni posameznik bolj izpolnjeno življenje od večine, ki to ni. Mogoče bi to držalo, če bi imeli vsi ljudje podoben miselni ustroj. Ker pa se vsak človek nahaja na drugačni razvojni stopnji, vsak razume svojo vlogo v svetu po svoje. Za ljudi nikoli ne moreš v resnici vedeti, kakšen je njihov koncept kvalitetnega življenja. Drugi faktor, kjer se teorija, da je ključ za vse probleme na svetu v uresničitvi samega sebe, zatakne, pa so ambicije. Reči, da smo vsi ljudje na svetu ambiciozni, bi bilo tako kot reči, da smo vsi ljudje samozadostni. Nekdo za svoje zadovoljstvo potreb potrebuje ravno družbo, saj rad preživlja čas v dvoje ali v množini in ima močno potrebo po pripadnosti in ljubezni. Močnejšo kot nekdo, ki prisega na ednino in mu vse našteto nikoli ne pade na pamet.

Če je za samorealizacijo treba delati kot zamorec, potlej ta na radar posameznikove zavesti nikoli ne pride ponesreči. To, kar počneš večino svojega časa, tja gre večja pogača tvoje pozornosti. In mogoče, da ne šteje samo to, kar dobiš s tem, ko narediš kljukico pri potrebi vseh potreb. »Kako doživljaš to, kar imaš?« in »kaj s to stvarjo kasneje narediš?« sta prav tako pomembni vprašanji. Mogoče, da je glavno merilo kvalitetnega življenja na koncu individualna smiselnost in uporabna vrednost. Če ima vsak človek na svetu svoje mesto, kamor spada, potlej je vsak tam, kjer mora biti. Streha nad glavo brez lukenj, nekaj za v želodec in prosti popoldnevi so nekaterim lahko vredni več kot cel luksuz in prosti čas na svetu.

ZADOVOLJSTVO – samo pozitivni občutki ali mešano na žaru?

Thu, 08 Jan 2026 15:00:04 GMT

Če gledaš na stvar iz dednega ali okoljskega vidika, smo ljudje z boljšimi in slabšimi predispozicijami za zadovoljstvo. Če je ključnih prvih sedem let življenja, ko ti družina naloži podzavestni program, potlej popravki za nazaj niso mogoči. Kar se zgodi v tistem ranem časovnem obdobju, pač se. V podpornem okolju, kjer so talenti in izražanje lepo sprejeti in spodbujani, obstaja boljša možnost za zadovoljstvo v odrasli dobi. Navadiš se na občutek, da stvari delaš prav, kar te vedno znova zadovoljuje. Veriga zadovoljstva se nadaljuje.

Mogoče ima pri zadovoljstvu prste vmes predvsem občutek, da si vreden. Občutek, da šteješ in da je to, kar delaš, kvalitetno in po svoje pomembno. Če so tvoje ideje in miselni podvigi v primarnem okolju zaničevani, pa pride do občutkov, ki se zdijo nasprotje zadovoljstvu. Misli, da nisi dovolj, da stvari ne delaš prav in da je s tabo očitno nekaj narobe, ti zadovoljstvo oddaljujejo. Občutek zadovoljstva naredi pot notranjim borbam in čustvenim neravnovesjem.

Ljudje intuitivno vemo, kaj nas zadovoljuje in kaj ne. Vedno, ko izhajaš iz sebe, ena opcija sili v ospredje bolj kot druga. Intuicija se vedno pojavi samodejno. Zadovoljstvo ti lahko prinese praktično karkoli. Šteje vse, kar spodbuja kreativnost in osebno rast. Vse, kar človeku pomaga narediti korak iz mrtve točke. Ko se v telesu sproščajo hormoni zadovoljstva, se to odraža v občutku harmonije, lahko tudi inspiracije ali navdušenja. Težko pa bi bilo reči, da je zadovoljstvo omejeno zgolj na pozitivne občutke. Izvor zadovoljstva je prostran kor ribe v oceanu. Konec koncev si po svoje lahko zadovoljen tudi, ko si žalosten ali jezen.

Pri zadovoljstvu lahko primarno izhajaš iz občutkov, ki se pojavijo v trenutku, ko prideš v stik s tebi-ljubo idejo, dejavnostjo ali vibracijo. Včasih pa so stvari malo manj očitne. Ni nujno, da ti je zadovoljstvo vedno, povsod in takoj dostopno. Lahko ta pride šele kot nagrada za dobro opravljeno delo. Deluje kot seznam sodelujočih pri filmu, ki so napisani šele na koncu. Po principu »najprej dam, nato dobim« sledi proces in osebna transformacija. Brez plačila karte ni vstopa v kino. Zadovoljstvo za »sedmimi vodami in sedmimi gorami« je nekaj drugega kot preprosto iti v McDonald’s in si privoščiti Big Mac s pomfrijem.

Dve najbolj pogosti obliki zadovoljstva sta takojšnje in odloženo. Recimo, da si želiš potešiti svojo željo ali potrebo. Dober primer sta žeja ali lakota. Prazen želodec ali dehidracija te opominjata, da je v tem trenutku ali zelo hitro čas za zadovoljitev potrebe. Če si zelo lačen in imaš rad hitro hrano, samo pokličeš službo za dostavo hrane in najljubši obrok je kmalu na tvojem pragu. Rezultat je takojšnje zadovoljstvo. V kolikor pa si na izbiro hrane zavestno pozoren in imaš v planu kosilo šele čez nekaj ur, v svoj urnik pa bi rad stlačil še telovadbo, v tem primeru se trenutni želji upreš. Odloženo zadovoljstvo.

Ko smo zadovoljni, se zdi, da imamo prekomerno pomirjen ali utišan analitični um. Ego, ki noč in dan vrti plato preteklosti in prihodnosti, v tistem trenutku miruje. Biti v trenutku igra pomembno vlogo pri samem zadovoljstvu. Tehnika, ko zavestno usmerjaš svojo pozornost v sedanji trenutek, se imenuje čuječnost. Za povečanje zadovoljstva si v harmoničnem stanju lahko prigovarjaš besede ali fraze, za katere želiš, da postanejo del tebe. Ko samo smo, nimamo časa za podajanje sodb, mnenj in analiz.

Če nisi celični biolog in za svoje življenjsko poslanstvo ne preučuješ celic, potlej seveda ne vidiš procesov, ki se dogajajo v telesu. Stvari lahko samo sklepaš na podlagi svojega počutja. Vse celice telesa vedno delujejo družno. Moč sodelovanja in usklajenega delovanja dela čudeže. Podobno, kot če cel stadion navijačev v en glas poje neko melodijo. Sliši se enotno in mogočno. Mogoče, da zgleda podobno, ko so zadovoljne celice v tvojem telesu.

SAMOZAVEST – serijska prepričljivost ali serijski morilec prepričljivosti?

Thu, 01 Jan 2026 18:36:58 GMT

Samozavest je sprva zgolj osebno mnenje, v katerega smo prepričani tako močno, da ga sčasoma tretiramo kot dejstvo. To, kako se vrednotimo, cenimo in spoštujemo, v končni fazi oblikuje stopnjo naše samozavesti. Neka notranja naravnanost, povezana z osebnim odnosom do sebe in lastno vrednostjo. Vse za začne pri monologu. Koliko samozavesti premoremo, je povezano z našimi mislimi, na katere se usedejo čustva. Najboljše orodje za dvig ali spust samozavesti je torej samogovor. Pozornost na samogovor vpliva na njegovo vsebino in manifestacijo. Preusmeritev pozornost z ene ceste na drugo avtomatsko spremeni tudi smer potovanja.

Samozavest se začne na točki, ki v človeku ustvarja pozitivno počutje. Bodisi gre za trenutno gratifikacijo, lahko pa je užitek odložene narave. Občutki pomena in namena v splošnem dvigujemo samozavest, potlej pa, ali jih čutimo takoj ali z zamikom. Ni redko, da so muke v momentu vstopnica za samozavestno počutje v prihodnosti. Vsak ima svoje osebne nastavitve samozavesti obkljukane malenkost drugače. Nekoga bodo slabe stvari ojačale, drugega uničile. Tako pozitivna kot negativna čustva lahko pomagajo pri osebnostnem napredku in posledično povečanju samozavesti.

Eno je osebna samozavest, ki jo imamo kot ljudje. Tista, ki je povezana z našim dostojanstvom. To, kar smo - brez kakršnihkoli dodatkov. Samozavest, ki je stabilna kot drevo, ne glede na to, ali je tvoj delovni naziv dimnikar ali direktor. Druga samozavest je sicer tudi osebna, ampak s to razliko, da je povezana z našimi talenti, sposobnostmi in veščinami. Tukaj pa štejejo dosežki in to, kar delamo. Samozavest tvorijo tudi naše moralne in etične vrednote. Prste ima vmes naš fizični izgled. Super-moč, ki jo posedujemo, nam samozavest še dodatno dviguje. Vsakič, ko se počutimo malenkost bolje, sestavimo košček mozaika svoje samozavesti.

Včasih pri samozavesti pride tudi do nebalansa. Recimo, da si samozavesten glede svojega videza, na poklicnem področju pa ti samozavesti primanjkuje. Poseduješ veliko kreativne samozavesti, družabnim srečanjem pa se zaradi občutka socialne nelagodnosti raje umakneš. Za visoko samozavestjo običajno stoji ponos, za nizko pa sram. Samozavestno vodo v praksi pije samo zmernost. Zmerna samozavest.

Ko imamo samozavesti preveč, izpadamo arogantno. Aroganco bi lahko poimenovali kot presežek samozavesti. Povišani nivoji ne delujejo več tako privlačno in prepričljivo. Pretirana verzija samozavesti lahko izpade retorično-nesramno in odbijajoče. Ko imamo samozavesti premalo, pa izpademo nemočno in šibko. Nesamozavestno. Dostikrat slišimo stavek: »Bolj kot zaupamo vase, več samozavesti imamo«. Za samozavest torej potrebujemo samozaupanje.

Lahko se sliši enostavno, ampak če pomislimo, je samozavest večja žival kot se zdi. Gre za posledica vsega, kar smo in imamo. Odločitve, ki jih sprejemamo, vplivajo na rezultate, ki jih dobivamo. Samozaupanje je tako neke vrste predhodnik samozavesti. Šteje lahko vsak osebnostni napredek, ki igra pomembno vlogo v posameznikom življenju. Ko v procesu pridobivanja znanja svoje življenje vedno bolj razumemo, vedno bolj uspešno prestanemo težavne preizkušnje in zaradi njih postanemo močnejši. Vedno, ko se gradimo, utrjujemo bicepse svoje samozavesti.

In navsezadnje, samozavest se zdi direktno povezana z našim duševnim stanjem. Oblikovalci samozavesti so tako osnovna celica družine kot okolje. Sprva zunanji svet vpliva naš notranji svet, kasneje pa se plošča lahko obrne. Naše duševno (notranje) stanje tako vpliva na to, kako vidimo in doživljamo (zunanji) svet. Nekje sem videl skupaj sedeti te tri besede - samospoštovanje. Samopodoba. Samozavest. Mogoče, da je samozavest namenoma postavljena na rep, zato ker je logična posledica. Stopnice, ki vodijo na cilj, sčasoma postanejo cilj.

KREATIVNOST – odprto polje abstrakcije ali konkretni izdelki in storitve?

Thu, 25 Dec 2025 15:00:01 GMT

Kreativnost je odprto polje. Področje, kjer kreativnost prihaja do izraza, je širše od kakršnegakoli poklica, osebe ali dejavnosti. Podobno kot 9 plus milijard ljudi na svetu nosi ogromno različnih obrazov in ima nešteto podob, je kreativnost ena sama raznolikost. Čeprav se vse skupaj v osnovi začne kot besede, predstave in miselni zaključki, ki zrastejo na zelniku kreativca, sta oblika in izraz vedno malenkost samosvoja. Glavno, da se držiš bistva – kreiranja, ki se začne kot razvijanje in izmišljevanje. Ja, kreativna pogruntavščina je pravzaprav izmišljotina. Stvari si lahko izmisliš ravno zato, ker si kreativen. Ampak čeprav gre pri procesu kreativnosti izključno za izmišljotine, obstajajo nekatere, v katere ljudje verjamemo bolj.

V svetu, kjer mora vse imeti nek ekonomski smisel, kreativnost lahko vzbuja hobi asociacije. Otroške dejavnosti za v vrtec. Kaj imaš od tega, če skupaj spravljaš neke besede? Kakšen problem rešuješ s tem, ko zbiraš znamke ali pločevinke od pijač iz celega sveta? Predvsem drugim ljudem igra vlogo, ali je kreativnost tvoje plačano delo ali hobi. Ali se s tem lahko preživljaš ali zgolj sviraš k****? Tebi je za preživljanje s kreativnostjo lahko popolnoma vseeno. Če ti je nekaj všeč in ti to prinaša užitek in izpolnitev, je sekundarnega pomena, ali ti ta stvar prinaša kruh na mizo ali ne. V vsakem primeru boš ustvarjal še naprej. Si boš pač našel plačano zaposlitev, s katero boš financiral svoj kreativni hobi. Da si boš lahko kupil tisto štruco ali dve kruha na teden.

Kreativnost je običajno veliko več kot igrica za lastni užitek. V bistvu je povsod in je del vsega. Kreativni podvigi seveda niso omejeni zgolj na določeno področje dela, niti niso ekskluzivna domena specifičnih poklicev. OK, mogoče je v nekaterih poklicih bolj bistveno, da si kreativen, v drugih pa rutinski. Če situacija od tebe večkrat zahteva iznajdljivost in reševanje problemov, potlej posežeš po kreativnosti iz navade.

Dejstvo je, da je kreativnost vsepovsod. Nahaja se tudi tam, kjer misliš, da se ne. Še način, pod katerim kotom boš v steno zabil žebelj, včasih zahteva malček eksperimentiranja. In vse izhaja iz neke ideje. Vedno nekdo nekje nekaj izumlja. Vedno je potrebno najti rešitev za nek problem. Ko ti stvar ne gre od rok brez napora, takrat pokličeš na pomoč kreativnost. Brez izvorne ideje, ki te poganja naprej, bi težko mesece ali leta kreativno delal na projektu.

Kreativni pristopi so kot čevlji. Ne paše isti model, ne ena številka na vsako nogo. Vsak kreativnost izrazi drugače, si jo predstavlja po svoje. Ko se kreativnih podvigov loteva grafični oblikovalec, uporablja druge prijeme kot plesalec. Prvi dela dizajn za spletno stran, drugi pleše. Vsak izbere medij izražanja, ki mu je blizu. Tistega, kjer kreativne ideje v kombinaciji s sposobnostmi in talenti lahko dejansko pridejo do izraza. Dejansko pravim zato, ker človek pogosto sanja in se sili tja, kamor sploh ne spada. Fantaziraš brez realne predstave, da bi bil na rad kreativen v gradnji dobičkonosnega posla z ljudmi, med tem ko ne opaziš, da imaš na domačem pragu sposobnost, ki je vredna zlata. Kreativnost torej lahko zgleda kot koreografija za plesno predstavo, komad za bend, dizajn za spletno stran ali še tisoč drugih stvari. V vsakem primeru gre za manifestacijo kreativne energije.

Ko pomisliš na kreativnost, so prva asociacija lahko umetniki. Osebki, kot so kiparji, slikarji, glasbeniki, pesniki, pisatelji, fotografi, cirkusanti in ostali freelancerji. Tisti, ki jim super delajo kreativni možgani, razumski pa jim dihajo na škrge. Tisti, za katere zgleda, kot da jim je zemlja tuj planet. Tisti, ki dajejo prednost abstraktnemu in domišljijskemu. Prepričanje, da je kreativnost v svoji naravi primarno abstraktna, drži tako kot dotrajan selotejp. Kreativnost postane konkretna takoj, ko postane izdelek ali storitev, ki služi praktični uporabi. Kreacija se oblikuje podobno kot v rokah tlačiš plastelin. Spreminjaš njeno obliko po svoji želji. Več časa kot preživiš s kreativno idejo, bolj jo lahko razumeš. Vedno bolj veš, kaj je. In, kar je še bolj pomembno, kdo si ti. Med tem, ko si predstavljaš, da vedno bolj spoznavaš to, kar počneš, pravzaprav spoznavaš samega sebe.

NEVTRALNOST – recept za reševanje težav ali čisto »j***vetrstvo«?

Thu, 18 Dec 2025 15:00:03 GMT

Nevtralen si vedno, ko ne skočiš v luft in se takoj ne odzoveš. Ko se izogneš specifičnostim in se odločno ne postaviš ne na eno, ne na drugo stran. Ko ne stojiš ne levo, ne desno. Ni nujno, da tehtaš opcije, saj ti mogoče ne A ne B nista po godu. Lahko, da ne želiš izbrati nič od tega, kar se ti ponuja. Situacija, ko ne stopiš na noben vlak, ampak se sploh ne sekiraš. Prostovoljno zamudiš vse planirane vožnje.

Nevtralnost je neke vrste zavestna neodločnost. Nevtralno deluješ takrat, ko določene opcije ne podpreš, niti je ne zavržeš. Ohranjaš brezizrazni »poker face« obraz, kar sogovorniku oteži, da bi te lahko prebral. Nevtralnost ima več besednih bratrancev in sestričen: nezainteresiranost, neobremenjenost, apatičnost, flegmatičnost, nevpletenost, nesodelovanje, indiferentnost, itn.

Lahko bi rekli, da je nevtralnost v svoji naravi nasprotje aktivnosti in odzivnosti. Antiteza reaktivnosti. Ideja, da moraš za vsako ceno odločno zavzeti eno ali drugo stran, sicer se bo podrl svet, je tukaj postavljena na glavo. Če si nevtralen, ti ni treba narediti nič. Lahko ostaneš odprt za kakršenkoli izid. Lahko se zgodi tvoj zamišljen scenarij, lahko ne. Vseeno je. Nevtralnost je kot pes na zelo dolgem povodcu. Odmaknjen od lastnika kot da ne bi bil njegov. Gre za odvezanost od izida, ki je nasprotje odvisnosti.

Nevtralno počutje nato oblikuje tudi tvoj odziv na dogodke. Lahko vpliva na njihov razplet. Izjema je, ko ti kuzla skače v rit in je pomembno, da se odzoveš urgentno. Če se znajdeš sredi križišča na prometni cesti, takrat flegmatični odloki ne delujejo. Preprosto nimaš opcije, da bi sanjal. Izpelješ situacijo po svojih najboljših močeh.

Ko govorimo o odzivu, je nevtralnost časovno neopredeljena stvar. Timing šteje, vendar ne igra vloge v klasičnem »takoj ali hitro« smislu. Nevtralni odziv je včasih lahko daljši od najdaljšega. Mogoče je tako dolg, da se ti zdi, da odziv nikoli ne bo prišel. Racionalen in neimpulziven, na videz nezainteresiran ali počasen. Nevtralnost daje splošen vtis odsotnosti močnih čustev. Gre za optimum. Srednjo vrednost. »Sedi 3« v osnovni ali srednji šoli.

Nevtralnost je kot zmerno stanje uma ali telesa. Lepo zaobljena krivulja brez ostrih robov. Ravna pokrajina brez vrhov in dolin. Ko nisi ne pretirano vesel ali žalosten in ko te stvari ne spravijo iz tira ne v plus, ne v minus. Zdi se, da vse samo je. In tako kot je, je v redu. Nevtralnost je super uporabna tudi v energijsko-nabitih situacijah. Ko se znajdeš sredi razgretega pogovora, je mirna kri lahko rešitev, da se nevihta ne razbesni. Če si živčna razvalina in v vrtincu besa, ti nevtralnost lahko vsaj delno pomaga, da ne stopnjuješ uničenja. Če si v situaciji, ko ne veš točno, kako bi se odzval in napačni odzivi štejejo, potlej ti ravno nevtralnost lahko reši kožo.

Recimo, da se znajdeš v prodajnem razgovoru na 4 oči, kjer moraš na licu mesta sprejeti odločitev. Vsa direktna prodaja bazira na principu, kjer ima potencialna stranka na voljo neko krajše časovno okno. Običajno je čas za sprejetje prodajne odločitve, ko je prodajalec osebno pri stranki ali jo kliče po telefonu. Če se ta rok zamakne, akcijska ponudba običajno ne pride več v poštev. Prodajalcu tako prodaja splava po vodi, stranka pa si oddahne, da se ji ni bilo potrebno odločiti v tistem momentu. Mogoče, da ne želiš dati dobra dva jurja za vodni sesalec. Tvoja nevtralnost bo verjetno vznemirila prodajalca, ampak tebi bo pa pomagala ohraniti trezno glavo. Mogoče, da ti bo prišparala tudi občutek slabe vesti, ker bi se sicer tolkel po glavi, kaj ti je bilo tega treba.

Navsezadnje je nevtralnost del filozofije človeka. Reči, da je uporabna v vseh okoliščinah, bi bilo podobno kot trditi, da so čevlji za v vodo za vsako priložnost. Ampak, ko ne veš, kaj bi se odločil, ti odločitev na slepo ne pomaga. Mogoče pa ti pomaga ravno rešitev, ki se v naboru zdi najmanj zanimiva in uporabna od vseh. Nepremičnost na mestu in samozadovoljstvo s sprejeto ne-odločitvijo.

REALNOST – skupek naravnih zakonov in dokazov ali zgolj percepcija?

Thu, 11 Dec 2025 16:06:43 GMT

Čeprav v življenju vsi počnemo podobne stvari, smo zaposleni na podobnih delovnih mestih, kjer opravljamo slične funkcije in imamo enake zadolžitve, ima vsak svojo individualno izkušnjo. Svojo realnost. To, kar delamo, namreč delamo na svoj način. Stvar, ki samo je in je tam na voljo za uporabo, kar naenkrat postane tisoč različnih stvari. Dobi nov kontekst in svežo vsebino. Vsebino, ki ustreza subjektivnemu doživljanju sveta. Tako, ki je lastna samo uporabniku. Ker svet vidimo skozi lastne oči, si ga tudi interpretiramo na individualen način. Dogajanje sveta vedno spremljamo skozi lastne leče. Osebna perspektiva oblikuje našo predstavo. Balanco in zic na kolesu si nastavimo po meri, glede na svojo višino. Poleg tega vsak goni svoje kolo malo po svoje, karkoli že to pomeni.

Stvari, ki izgledajo podobno, namreč ne vidimo vsi podobno. Doživljanje realnosti je tisto, kjer pride do odstopanja. Drugačno doživljanje naredi stvari drugačne. Dojemanje stvari, stvari spremeni. Čustvena nalepka in tolmačenje situacije skozi svoj osebni filter. Za primer lahko človeka, ki je čisto v redu, na podlagi osebne preference doživljaš kot prevaranta. Ali obratno. Čeprav ima tvoja interpretacija na koncu lahko zelo malo ali nič opraviti z realnostjo tega človeka, pač tako čutiš. Daš si dovoljenje za osebno mnenje. Tvoj glavni argument je v resnici tvoj občutek.

Občutek je kot val. Telesna senzacija, podobna vodi ali zraku. Snov neoprijemljivega značaja. Kako se lahko kadarkoli oprimeš za verzijo realnosti, kar ti vedno znova polzi iz rok? V resnici se ne moreš, ampak to vedno znova počneš. Realnost skozi občutke pač rada pleše. Mi pa jo radi lovimo po plesišču. Ko se ti zdi, da občutek držiš z obema rokama, ta zopet zavije vstran. Če je kakšno stvar glede čutne realnosti možno reči s sigurnostjo je to, da občutki nikoli ne ostanejo tam, kjer so. Čeprav se ideja, da bi dobre občutke preprosto zamrznil, sliši idealno. Lahko, da se iz navade počutiš, tako kot se počutiš in da to tvoje počutje dominira večino tvojega časa. Kar pa ne pomeni, da te že za naslednjim vogalom ne more zaliti nepričakovana pošiljka občutkov. Občutkov izven tvojega poznanega okolja.

Subjektivna realnost je skupek občutkov, ki na koncu ustvarijo osebno resničnost. Misel + občutek = počutje. Emocionalne misli vplivajo na počutje. Ni čudno, da boljše kot se počutiš, bolj pravilen se ti svet zdi. Še sam sebi se zdiš pravilen, saj očitno delaš nekaj prav v tistem momentu. Na hrbtu tega občutka nato zraste osebno prepričanje. Prepričanje, ki je kot lokomotiva in občutki, ki so kot vagoni. Sledijo ti na konec sveta. Zvestoba do groba. V stvar, ki jo razvijaš in daješ na ponovitev, sčasoma tudi bolj verjameš.

Neka stvar ali ideja se zdi najbolj resnična takrat, ko jo pumpaš kot zračnico od gume. Kolo raste. Podobno podpihuješ občutke, ki jih želiš zadržati na svojem vagonu za vekomaj. Isto delaš tudi s tistimi, ki so pogosto s tabo, čeprav jih mogoče ne priznavaš za svoje. Tistimi, ki so prilepljeni nate neprostovoljno, in to s sekundnim lepilom. Občutki, ki so slaba družba zate in se jih sramuješ tako kot starša alkoholika. Prve občutke sprejemaš za resnične odprtih rok, drugih se otepaš. Mogoče, ker veš, da so tudi slednji narejeni iz mesa in kosti.

Na eni strani so torej občutki, ki tvorijo osebno ali notranjo resničnost. Na drugi strani pa so določene stvari vklesane v kamen in ne dovoljujejo pregovarjanja. Svet deluje po naravnih zakonih. Obstajajo zakonitosti vesolja, po katerih poteka življenje. Narava deluje v skladu s svojim naravnim tokom. »Kaj o tem misli človek?«, se takrat usede v zadnjo klop v razredu. To je pa skupna ali zunanja resničnost. Posameznikov svet je lahko odvisen od občutkov, ampak tudi narava ima svoja pravila. Vodi cel svet, med tem ko človek lahko vodi le samega sebe. Realnost je torej oboje – objektivna in subjektivna.

Najboljša stran naravnih zakonov je mogoče ta, da v njih ni treba posebej verjeti. Prepričanja ljudi zakonov ne naredijo bolj ali manj resničnih. Zakoni samo delujejo. Pika. Delujejo ločeno od naše podpore. Najslabša stran naravnih zakonov pa zna biti, da ljudje ne moremo narediti čisto nič (oziroma zelo malo), da bi vplivali na njih. Zakoni so dejstva, občutki pa zgolj mnenja. Požvižgajo se na tvoje občutke.

Če bi bila realnost zgolj občutek, potlej bi lahko upravičeno sklepal, da realnost oblikuje izključno tvoja percepcija. Da je življenje dogodek, vedno oblikovan po tvoji šabloni. Da ta subjektivni paket, sestavljen iz osebnih mnenj in nazorov, interesov ter prepričanj pravzaprav zadošča. In da je bolj resnična tista verzija realnosti, ki je skladna s tvojo čustveno sliko. Ker pa je občutek pod močnim vplivom narave, pa se realnost zdi kot kombinacija. Enkrat jaz, drugič ti. Vemo, na kateri strani je matematika. Devet krat zmaga vesolje, enkrat se posreči tebi. Pa ne zato, ker bi bilo tako bolj prav. Mogoče zgolj zato, ker je v igri ponovno nek zakon. Tokrat zakon močnejšega.

PREDANOST – igračka za vsemogoče padalce ali ekskluziva za predane?

Thu, 04 Dec 2025 15:39:11 GMT

Predanost je kot neke vrste poroka. Dahneš usodni DA. Ali gre za osebo, stvar ali dejavnost je sekundarnega pomena. Dejstvo je, da sprejmeš idejo, da se določeni stvari posvetiš z srcem ali umom. Ultimativna predanost ali delno posvetilo življenjske energije – predanost pride v paketu v različnih barvah in odtenkih. Ko enkrat zajahaš idejo, potlej konja ne ustavljaš. Če si resen, ne želiš in niti ne moreš stopiti iz sedla, dokler te ta ne pripelje do točke zadovoljstva. Zdi se, da predanost poteka v dveh korakih. Najprej se predaš lastni odločitvi, nato pa še procesu. Podobno kot bi podpisal pogodbo s telekomunikacijskim operaterjem ali električnim dobaviteljem. Gre za neke vrsto vezavo. Miselno vezavo. Obljuba zvestobe za določen čas.

Konsistentno usmerjanje pozornosti v specifično točno je časovno in energijsko potratno. Um na steroidih lahko deluje nekaj ur, dni ali tednov. Lahko se predanost potegne v nekaj mesecev ali let, lahko tudi desetletje ali dalj. Konec dneva nisi stroj in nimaš vedno raketnih pospeškov. Tvoja energija in fokus včasih dihata na škrge. Zgodi se življenje. Stvar, ki si ji predan na življenje in smrt, pa ti začasno ostane na polici. Ekskluzivna predanost vedno in povsod deluje bolj na papirju kot v praksi. Običajno je časovno opredeljena. Tudi predanost za vse večne traja samo za čas življenja.

Če ravno začenjaš, ti predanost vlije notranje moči. Pomaga pri motivaciji, ko se boš prvič raztezal na igrišču. Zakuri ti tla pod nogami, da se ne boš predolgo obotavljal. Da bodo tvoje priprave na premierni štart lažje stekle. Predanost je odraz privlačnosti tvoje ideje. Če te nekaj vleče kot magnet in te drži v primežu tako kot kovinsko držalo pri tehničnem pouku, potlej tudi je magnet. Ti seveda lahko delaš proti sebi. Ko bi tvoja psiha in telo najraje naredila obvoz v stransko ulico, ji privlačnost tega ne dovoli. Vedno znova poravna volan, saj dobro ve, da glavna cesta pelje samo naravnost. Borba s privlačnostjo je v resnici borba s samim seboj.

Predanost izhaja iz notranjega impulza, ki te prigovarja, da je nekaj pomembno in zakaj je pomembno. Ali potrebuješ dodatni razlog, če se lahko izraziš v svojem stilu in ne moreš narediti narobe? Ali je potreben ekstra argument, ko se tvoje izražanje sestavlja samo od sebe? Predanost ti včasih daje tako dobre čustvene razloge, da na koncu niti ne moreš kontrirati. Ko govori srce, um težko pride do besede. Čeprav prvi šepeta, zlahka preglasi glasnega pametnjakoviča.

Predanost je torej varovalka, da lažje držiš fokus na stvareh, ki so ti pomembne iz osebnih ali poslovnih razlogov. Kako intenzivna bo predanost, pa se zdi stvar življenjskih prioritet. Ko je nekaj intenzivno, je po svoje tudi pomembno. Pomembnost pa v nadaljevanju vpliva na stopnjo predanosti, ki je zopet odraz intenzivnosti. Konec te ponovno pripelje na začetek. Krog sklenjen. Več prostora kot zavzame predanost v glavi in srcu, hitreje se zgodi pretok krvi v eno točko.

Skozi predanost oblikuješ svoje sposobnosti, se gradiš in si odpiraš vrata za uspeh. Pomaga ti iti čez vzpetine in doline. Predanost kliče po nadaljevanju, ko ti vsi govorijo, da se malo usedi dol in spočij. Ali boš nadaljeval v filmu predanosti tudi, ko si utrujen, nejevoljen ali naveličan? Ali boš žrtvoval svoj čas na račun nečesa drugega samo zato, da ostaneš fokusiran in v igri? Resnični obraz predanosti se pokaže, ko rožnata barva na stvareh zbledi.

Življenje samo vedno testira našo predanost. Če se ti zdi, da vse deluje proti tebi, super. Pravkar si na testu predanosti. Predmet testiranja. Poskusni zajček. Iz kakšnega testa si v resnici? Mogoče, ko ti je težko, v ozadju poteka posodobitev tvojega sistema. Nadgradnja stare verzije tebe. Postranski efekt predanosti je rast. Težko je biti uspešen brez prave predanosti. Po drugi strani pa je težko biti dolgoročno neuspešen, če si resnično predan. Marsikdo se lahko spogleduje s predanostjo, ampak dobijo jo pa lahko le predani.

SANJARJENJE – zabijanje časa ali nakupovanje navdiha?

Thu, 27 Nov 2025 15:31:58 GMT

Sanjarjenje se lahko sliši kot brezplodna dejavnost študentov, ki jih njihov faks zanima toliko kot mačko voda. Zabavni konjiček za tiste s preveč prostega časa v življenju. Ples možganov brez lastnika. Proces neusmerjenega razmišljanja, kjer gre čez okno vse, kar diši po organizaciji in strukturi. V ospredje pa stopi spontano prepuščanje mislim in občutkom. Sanjarjenje je običajno samo sebi namen. Ker ničesar ne pričakuješ, tudi ne moreš biti razočaran. Sanjarjenje ima tudi fensi piflarski izraz: privzeti način nevronske obdelave.

Dokazano ljudje skoraj polovico budnega časa (47 %) preživimo v »day-dreamingu«. Um rad vandra. Ohlapno in neusmerjeno plavanje misli mu očitno ugaja. Redno si privošči svoje sanjaške miselne izlete. Ko ti življenje »zagusti« in imaš vsega polno kapo, takrat vse skupaj vržeš čez ramo. Ko je svet preveč, je sanjarjenje lahko zasilni izhod. Umik od realnosti. Um je med sanjarjenjem kot voda ali zrak – je povsod in nikjer istočasno. V trenutku, ko se ustaviš, da bi ga analiziral, spremeni svojo lokacijo in se transportira nekam drugam. Izmuzljivec prve klase.

Sanjarjenje je vse prej kot občasna dejavnost uma. V enem dnevu odplavaš toliko krat v druge sfere, da na koncu niti ne veš, da sanjariš. »Day dream-aš« vsakič, ko si daš si moment ali dva, da zadihaš. Takrat, ko si vzameš pavzo od osredotočenosti. Na ta način prideš lažje nazaj k stvarem, ki jih sicer počneš. Obveznosti brez konca in nuja brez kraja. Ko monoton okus brez osebnosti in karakterja začiniš s pravo merico sanjarjenja, tudi glavna jed postane bolj zanimiva.

Sanjarjenje ima zmožnost, da vpliva in preoblikuje tvojo splošno atmosfero počutja. V skladu s spremembo umišljenega prostora se zamenja tudi tvoja kulisa razpoloženja. Pride do olepšave suhoparne realnosti, kar je v bistvu tudi glavna motivacija in namen sanjarjenja. Ni nujno, da po platnu domišljije rišeš ure in ure. Mavrična popestritev za brezbarvno življenje je lahko kratka, včasih celo hipna. Ta umetniška navada je v resnici precej bolj razširjena in ljudsko-popularna kot se včasih prikazuje. Če sanjarjenje združuje ljudi iz vseh interesnih vetrov tako kot svetovni bend, ki ima razprodano svetovno turnejo po vseh državah, potlej odpadejo nalepke o kvalifikacijah za sanjače. Sanjarimo vsaj po malem vsi. Pika.

Ampak to na videz razpuščeno opravilo se mogoče lahko izkaže kot produktivna stvar. Nikoli namreč ne veš, kdaj in na kakšen način boš dobil idejo, ki te bo vrgla iz udobnega umskega naslonjača. Dokler nisi idejno zakurjen, v bistvu samo spiš na pogorišču svojih preteklih idej. In to je grenčica od spoznanja za kreativni um. V času plavanja misli lahko najdeš kakšen manjkajoči del širše sestavljanke. Sanjarjenje, neoprijemljivo in brezciljno kot se na videz zdi, je za kreativni um v resnici vse prej kot to. Je bistveni element za ustvarjalno atmosfero. Neke vrste gojišče za kreativni laboratorij. Kreatorij idej.

Sanjarjenje je lahko nižja stopnica od viharjenja možganov. Korak nazaj od naklepnega ustvarjanja. Naključno in razdrobljeno poigravanje z zavestjo tukaj postane namerno in usmerjeno. Možganska nevihta je lahko zabavna tehnika pridobivanja kreativnih idej. V dvoje ali še bolje v skupinah, da se ideje lahko podajajo in odbijajo kot teniške žogice. Vsak reče nekaj na izbrano temo, dokler se ne razvije kreativni dialog. Cilj je v čim krajšem času ustvariti mravljišče idej in čim hitreje priti do alfa mravlje, ki je potencialno uporabna. Skupinsko generiranje predlogov kreativni proces olajša in pohitri.

Kaj se v resnici dogaja takrat, ko tvoja glava luta? Bog-si-ga-vedi. Lahko pa vseeno malo sklepamo po očitnih poteh in smo za moment logični. Verjetno se tvoje misli iz okolice preusmerijo navznoter. Fokus se obrne vase - od tega, kar je pomembno drugim do tega, kar je pomembno tebi. Mogoče ti sanjarjenje lahko pomaga, da si boljša verzija samega sebe. Prej si bil Bruce Wayne, sedaj si Batman. Če dobiš to, kar ti rabiš zase, mogoče lažje daš to, kar potrebujejo drugi. Ampak masko za kisik daš gor najprej sebi. Cel svet se izklopi samo zato, da imaš lahko ti svoj notranji dialog brez glave in repa. Svoj intimni spust po toboganu sanjarjenja.

POTENCIAL – darovi iz nebes ali nabor zemeljskih sposobnosti?

Thu, 20 Nov 2025 16:51:24 GMT

Ko drugi vidijo v tebi nekaj, kar mogoče še sam ne, običajno to pomeni, da njihov vid seže preko tvojih trenutnih zmožnosti. V tebi vidijo nekaj, kar bi lahko bilo, ne nekaj, kar je. Čeprav nisi dober pek, imaš mogoče roko za sladice ali juhe. Mogoče, da se znaš obrniti v kuhinji in vihteti kuhalnico. Poseduješ nek x faktor, zaradi katerega deluješ kot neke vrste genij. Lahko, da zmoreš več, kot kažejo tvoji trenutni rezultati. Mogoče, da je to povezano s tvojimi lastnimi predstavami. Predstavami o sebi.

Potencial je (z)možnost ali zmogljivost (za razvoj). Pogosto slišimo, da imamo ljudje v sebi neomejen potencial. Da v sebi nosimo svet vesoljskih razsežnosti. Da vse, kar si želiš pridobiti, pravzaprav že poseduješ. Vse, kar si želiš, da postane del tebe, je že v tebi. Marsikdo pade na lepe besede. Tvoje novo življenje je očitno vedno za naslednjim vogalom. Le eno odločitev stran. Te duhovno-naravnane besede mogoče lahko pomirijo poglobljene duše in meditatorje, ki imajo realnost nekje v tretjem ali četrtem planu. Za vse ostale, ki pa za svoje misli zahtevajo tudi 3D dokaz, pa je zgodba malenkost drugačna.

Po neuradnih informacijah je človeški potencial podobno kot ledenik sredi oceana. Vidiš ga lahko le toliko, kolikor se ga nahaja nad morsko gladino. Če štrli ven iz vode 5 %, je ostalih 95 % skritih. In čeprav preostanka ne vidiš, to ne pomeni, da ne obstaja. Samo poglej si podmorske fotografije. Podobno je s potencialom. Če ga pri tebi momentalno še ni na vidiku, mogoče ne gledaš s pravilnimi očmi. Stvari namreč ni vedno možno videti na očiten način. Seveda, da obstajajo stvari, ki jih ne vidiš z očmi ali ne razumeš z umom. Kar ne veš, pač ne veš. Teorija, da večine potenciala nikoli ne odkrijemo, zna biti resnična. Bistvo je očem vedno skrito.

Svojega potenciala včasih niti ne registriraš. Ne zmeniš se zanj, dokler ne začneš drezati v svoje osje gnezdo. Gnezdo svojih sposobnosti. Tukaj pa mogoče ne veš, da veš. Imaš nekaj, za kar niti ne veš, da imaš. Znaš narediti stvari, ampak dokler nisi v situaciji, ki to od tebe zahteva, si prepričan, da jih ne znaš. Če imaš potencial, to še ne pomeni, da se ti more ves svet klanjati. Zaradi njega še nisi »bog i batina«. Mogoče imaš na izbranem področju samo boljše možnosti. Ugoden štart. Je zgolj predispozicija, ne garancija za uspeh.

Ko je govora o uspešnosti, je popularno ljudsko prepričanje sledeče: biti dober v nečem pomeni biti človek za to stvar. Da se določenih stvari preprosto ni moč naučiti. V bistvu si mrzel, v kolikor ti določene sposobnosti niso bile položene v zibelko. To lahko drži ali ne drži. Odvisno od tvoje perspektive. Je pa dejstvo, da si je nekdo, ki je odkril svoj potencial, dal vsaj možnost, da se lahko zgodi oboje. Dal si je priložnost, da se iz njegovih idej nekaj zgodi. Šanso, da dobijo krila ali pa se razsujejo na koščke. Pustil si je odprta vrata, da bo njegov poskus lahko potencialno uspešen.

Potencial lahko odkriješ med tem, ko se fokusiraš direktno na svoje naravne darove. Vse, kar imaš v mezinčku, je lahko super zabavno. Globok občutek zadovoljstva in izpolnitve ter uravnotežene finance in posvečen čas je včasih vse, kar potrebuješ. Orodje za identifikacijo potenciala so lahko že znani talenti, lahko pa zapiha čisto svež veter v tvojem življenju.

Lahko se ob svoj skriti talent spotakneš tudi ponesreči. Odkrivanje potenciala včasih pomeni narediti stvari na sebi nepodoben način. Mogoče trkaš na vrata svojega potenciala vsakič, ko se daš v svežo situacijo. Slepo zaupaš, da boš zvalil zlato jajce. Plovba v še neznane vode je lahko zanimiva dogodivščina. Mogoče tudi, da greš rajši sam na izlet v neznano kot na planirano potovanje v dvoje.

Mogoče tudi, da sama izbira poti ni tako bistvena kot dejstvo samo. Dejstvo, da narediš prvi korak. Stopiš na neko pot. A ni glavno, odkriješ kakšen svoj potencial, ne po kateri poti prideš do njega?! Nova pot se namreč težko pokaže preden začneš delati stopinje. In mogoče, da gre tvoja sposobnost vedno le tako daleč, kot sam misliš ali verjameš, da zmoreš. Teoretični potencial na papirju je namreč nekaj drugega kot potencial, ki je namenjen za praktično aplikacijo. Na koncu tvoj potencial aktivira to, kar dejansko narediš.

VREDNOST – gradnik celotnega vesolja ali zgolj namaz za na kruh?

Thu, 13 Nov 2025 15:00:00 GMT

Ko se določena misel pojavi tako jasno in lahkotno kot pride vsak nov dan, potlej greš težko mimo občutka, da nosi neko vrednost. Diši po smislu. V bistvu je tako dobra, da začneš razmišljati, da je kaj več na njej kot samo privlačna fasada. V bistvu bi jo kar delil ali uporabil za izhodišče nečesa. Iz nečesa malega lahko nastane cela kača. Misel, ki ima vrednost, prinaša pomen. Če vanjo verjameš, ti to ustvarja smisel. Vrednost je oprijemljivi konec smiselne misli.

Mogoče se ti zdi, da je vrednost absolutno ključna za življenje. To hipotezo lahko preveriš tako, da narediš preprost test. Samo primerjaj vrednost s kakšnimi drugimi pomembnimi stvarmi. Ali je kot kruh, voda ali zrak? Mogoče streha nad glavo glavo? In to je odgovor. Ni nič od naštetih stvari, niti ni kot sredstva na trr-ju, ki so potrebna za plačilo računov. Vrednosti še zdaleč ne doživlja vsak kot nekaj, brez česar ne more živeti. Je čisto nekaj drugega kot to, da si v kuhinji lahko odpreš pipo in natočiš kozarec vode. Če v življenju ne vidiš vrednosti, ne boš kar umrl zaradi tega. Po drugi strani pa se vrednost skriva tudi v najbolj osnovnih stvareh.

Življenje, ki ni pomensko, je še vedno življenje. Pomen je izključno nagrada zate. Ni bistveno, da ti vrednost totalno zmeša glavo in je non stop pred tvojo faco. Ni kot mestni redar, ki ti sedi na vratu, kadarkoli parkiraš v modri coni brez ure. Ni nujno, da svojo glavo napihneš z vrednostjo kot balon s helijem. Lahko ti ta sledi, tudi če ni tako kot lastna senca. Obstaja tudi, če ne zavzame celotnega spektra tvoje pozornosti. Tudi tisti, ki se ga vrednost izogiba podolgem in počez, verjetno še vedno počne nekaj, kar ga drži pokonci. Vrednost je torej individualna sestavina življenja. Predstavlja to, kar ti misliš, da predstavlja.

Vsaka stvar na svetu ima lahko vrednost za tistega, ki ji to vrednost pripisuje. Res je, da ko loviš sapo od šoka ali navdušenja, takrat se te stvari dotaknejo prej. Stvari hitreje občutiš, ko letaš visoko. In včasih je ekstrem edini dokaz, da resnično živiš. Ko ti je pomembna neka ideja, se podaš na ekspedicijo iskanja vrednosti. Postaneš domači detektiv, ki idejo raziskuje in se ji posveča s precizno pozornostjo. Ampak na koncu šteje vrednost česarkoli - stvari, ljudi, pojmov, emocij, itn. Ideja je na koncu vredna zato, ker ti misliš, da je. Ti stvari pripisuješ ali zmanjšuješ vrednost.

Tvoje življenje z vrednostjo dobi še dodaten pomen. Besedi »vrednost« in »pomen« se lahko uporabljata tudi v istem stavku. Kar je vredno, ustvari pomen. Vse nevredno pa pomen izniči. Včasih se vrednost uporablja tudi v kombinaciji z občutkom. Občutek lastne vrednosti. Presežek in manjko. Način, kako se počutiš prej in potem, ima veliko opraviti z vrednostjo. Vse šteje, ampak občutek se še vedno zdi kot najbolj resnična stvar na svetu. Končno oceno poda telesna senzacija, narejena za pluse in minuse. Lahko si misliš marsikaj, ampak stvar dobi vrednost šele, ko jo začutiš. Situacija na papirju dobi obliko.

Enkrat imaš lahko občutek, da vrednost ni življenjskega pomena, ampak višji cilj. Smetana na torti. Da spada v fascikel namenskega življenja, umske uživancije in aktualizacije. Drugič lahko misliš, da ima vrednost vse, kar tvoje življenje dela življenje. In vse, kar ima v življenju vrednost, bogati. Da brez vrednosti ni ničesar vrednega. Dobesedno. Življenje (brez vrednosti) je (samo) življenje.

ZDRAVJE – ena tableta ali eno jabolko na dan?

Thu, 06 Nov 2025 15:00:01 GMT

Zdravje je občutljiva tema. Prva občutljivost se nanaša na človeško telo. Nikoli ne veš, kako krhko je lahko tvoje telo, dokler te nekaj prisilno ne spravi v posteljo. Druga občutljivost pa se zadeva naših osebnih občutkov do tistih, ki so v službi zdravljenja - zdravstvenih delavcev. Ljudje pričakujemo, da je zdravljenje izključno njihova domena in da štejejo samo najvišje ocene. In tukaj se včasih srečamo z neuresničenimi pričakovanji. Ker se nismo pozdravili v skladu s svojimi projekcijami upanja, smo postali občutljivi še bolj. Pisker nam lahko dvigne že samo, če se v družbi pojavi popularna beseda na Z.

Javno in zasebno zdravstvo sta marsikomu trn v peti. Marsikdo ju ima v zobeh, če ne celo v želodcu, kar je ironično... glede na to, da večino težav izhaja ravno iz prebavnega sistema. Vznemirjenost je lahko upravičena, v kolikor si na podlagi izkušenj prepričan, da nisi dobil pomoči, ki si jo iskal. Čeprav zdravstvene statistike pravijo, da je svetovnih primerov uspešnega zdravljenja več kot primerov neuspešnega, šteje primarno tvoja osebna zdravniška izkušnja. Če res ni druge opcije, iz tega naslova marsikdo okoli zdravnikov rajši naredi ogromen ovinek. Zavije iz glavne ceste na alternativne poti. Zdravnike pa zamenja za zdravilce.

Ko je telo iz danes na jutri potrebno postaviti na svoje običajno mesto z namenom, da se vzpostavi njegovo optimalno stanje, marsikdo pokliče zdravnika. Zdravje se pričakovano najbolj pogosto povezuje z zdravstvenim sistemom. Zdravstveni dom ali zavod je takrat inštitucija številka 1, ki jo pokličeš za strokovni nasvet ali obisk. Osebni ali urgentni zdravnik je prva misel, kam se obrniti za zdravniško pomoč. Ko te samopomoč pusti na mrazu pred vrati, takrat te na toplo spravi mož v beli halji. Ko pride do neobvladljive poškodbe, je obisk zdravnika absolutna nuja. Zdravniški obisk lahko naročiš tudi, ker pride do neobičajnih sprememb. Sprememb, ki negativno vplivajo na doživljanje tvojega zdravega sveta. Prioriteta postane, da se telo ali psiha vrneta na svojo predhodno-zdravo točko.

Kaj se s telesom in psiho dogaja takrat, ko naše fizično počutje drastično odstopa od normativa? Takrat, ko se poruši glavni notranji kompas - imunski sistem, telesu pade odpornost. Pri ekstremnih odstopanjih začnejo utripati rdeče lučke. Telesu preži nevarnost, zato dela na sanaciji težave. Urgentna naloga postane vzpostavitev prvotnega stanja. V ospredje pa stopi aktivacija stanja harmonije. V prvi plan pride telesno ravnovesje, ki je normalno stanje človeka.

Znanstveni dokazi pravijo, da vsi procesi v telesu delujejo usklajeno in vzajemno. Opravka imamo s popolno notranjo mašino. Telo je kot stroj. Vse deluje skladno in običajno brez kakršnihkoli zapletov. Stvar špila brez zavestnega vmešavanja ali naprezanja. Ali si se kdaj vprašal, kako lahko telo poganja srce, regulira dihanje, skrbi za krvni obtok in zadosten dovod kisika istočasno? Ali si kdaj pomislil, kako lahko tvoje telo z največjo lahkoto na svetu žonglira z vsemi kompleksnimi procesi, med tem ko za vse naloge poskrbi brezhibno?

Ampak dokler si zdrav, so stvari v najlepšem redu. To, da so stvari v glavi in telesu stabilne tako kot temelji hiše ali stanovanja, kjer stanuješ, ti je čisto samoumevno. Samoumevnost ima sicer omejen rok trajanja. Tako kot jogurt v hladilniku se ti lahko že čez noč pokvari. Avtomatska »meni se ne more zgoditi nič« pričakovanja običajno trajajo do trenutka, ko te zdravje malo spotakne. Zakomplicira se lahko že v trenutku, ko je tvoje zdravstveno stanje v procesu nalaganja.

Mogoče, da ti do tiste točke v življenju zdravje sploh ne zdi pomembno. Brezskrbno živiš svoj zabavni »dol mi maha za zdravje« moment. V trenutku, ko pa ti začne mešati štrene, pa zdravje postane tvoj alfa in omega. Pomisli samo, kako se počutiš, ko imaš vročino. Če si tip imaš verjetno občutek, kot da se ti življenje izteka predčasno. Ženske gredo vsak mesec skozi tedenski cikel čiščenja telesa in so veliko bolj vajene fizičnih sprememb v telesu.

Telo lahko brez problema zaceli grdo odrgnino na roki ali nogi. Lahko te pozdravi hude infekcije. V času si lahko priča fascinantnim ozdravitvam. V ozadju se očitno dogaja veliko več kot smo ljudje sposobni razumeti z našo pametjo. Ko razmišljaš o magičnih sposobnostih svojega telesa, se lahko samo čudiš. Podzavest, ki nadzira telesne organe in funkcije, je v resnici pravi čarovnik iz Oza. Vprašanje je bolj, ali ti verjameš v idejo, da si ti sam lahko bodisi izvor zdravja ali bolezni?

Ja, zlomljeno nogo ali poškodovano zapestje mi zdravnik lahko poravna en-dva-tri. To je 1 x 1. Mogoče pa lahko oblečem belo haljo in se grem zdravnika tam, kjer ne gre za poškodbo, zlom ali udarec. Tam, kjer ne gori voda tako kot če imaš odprti zlom. Samozdravljenje je v modernem času popularno skoraj tako kot tradicionalno zdravstvo. Če si vernik v zdravljenje na svojo roko, potlej nisi ne prvi, ne zadnji, ki je svoje zdravje vzel v svoje roke. Priseganje na notranji izvor zdravja je marsikomu veliko bližje kot ideja, da te lahko pozdravi samo nekaj ali nekdo od zunaj. Sila, ki je telo ustvarila, je sila, ki telo pozdravi.

STRAST - življenjski motivator ali zgolj češnja na vrhu torte?

Thu, 30 Oct 2025 07:30:00 GMT

Na začetku ne obstaja nič drugega kot ideja. Ena sama ali več njih. Lahko imaš idej za cel peskovnik, vendar se z njimi ne boš pripravljen igrati za nič na svetu. Strast postane strast, ko neko idejo začutiš. Mrtvec oživi, ko to idejo potrdiš s telesom in dušo. Prevzameta te miselna zaljubljenost in goreč občutek. Občutek z visoko napetostjo v nadaljevanju postane senzacija, ki se te drži z vsemi štirimi. Planet, ki te s svojo silo privlačnosti vedno vleče k sebi. Strast je kot črna luknja, ki te srka vase. Spodbuja te, da o tej stvari razmišljaš in razglabljaš na dolgo in široko. Ko te strast enkrat ujame v svoje kremplje, te nato ne izpusti, dokler ne ukrepaš.

Strast se aktivira skozi stvari, ki jih počneš z največjo predanostjo. Čeprav skozi čas lahko vzbuja mešane občutke, se v vsakem primeru začne kot nekaj romantično-posebnega. To je tudi glavni razlog, da se odzoveš strastno. Beseda sama lahko zveni precej eksotično. Strast je kot reklama. Deluje kot oddaja za življenjski stil. Tista, kjer ljudje potujejo na top morske destinacije in si ogledujejo privlačne turistične hiške. Samega sebe v mislih narišeš tja, tudi če Maldivov ali Karibov nikoli nisi imel želje obiskati.

Podobno je s strastjo. Za zagon motorja potrebuješ začetni vžig. Strast se rodi, ko se srečata dve ideji - kaj bi in kako bi. Domuje tam, kjer se srečata privlačnost in sposobnost. Krog strasti je sklenjen, ko enkrat veš, kaj te samodejno nagovarja in kaj ti leži. Začne se razburljiva predstava z naslovom »Ko misli srečajo prste«. Strast za pomensko življenje ni zgolj uporabna, ampak naravnost ključna. Ko imaš v stanovanju vse opremljeno in vse aparature, je kot elektrika. Nič ti ne koristi, če imaš narejene vse inštalacije in montirane vse vtičnice, če nimaš narejenega priklopa na električno omrežje. Strast naelektri ozračje in ga naredi živega.

Strast ti daje razlog, da »včeraj, danes, jutri« delaš stvari, ki so ti pomembne. Ko te popade brezvoljnost, te spomni na prvotni namen. Ko ti energija pade pod ničlo, ti dvigne temperaturo. Strast lahko rešuje stvar, ko se teža sveta zgrne na tvoja ramena. Ko se ti nič ne da, te strast lahko potegne iz lenobnega stanja pasivnosti. Da ti potrebni pospešek, ko se ujameš v občutek, da ne boš zmogel nadaljevati. V časih pomanjkanja ti daje tudi upanje in moč. Je torej kot iskra v temi ali luč na koncu tunela. Zapiha kot veter spodbude, ko ne vidiš poti naprej.

Strast je vedno tam, kjer je tvoje srce. Ne rabiš razumeti, da veš, ko ti nekaj zaigra na prave strune. Ko te nagovarja prava stvar s substanco, se preprosto odzoveš skladno z narekom srca. Pride do avtomatske reakcije. Ko delaš sebi-pomenske stvari, je tvoj najbolj logični odziv. Naravni impulz. Ko te prevzame strast, si živ v pravem pomenu besede. Takrat se zdi, da živiš svoj višji namen. Da uresničuješ svoj višji cilj. Življenje dobi ekstra vrednost. Strast premika nebo in gore.

Lahko si prepričan v resničnost boga, ko ti je nekaj pisano na kožo. Ko stvari delaš lahkotno in kvalitetno, ne potrebuješ nobene potrditve od zunaj. Zadošča ti že pritrdilni občutek od znotraj. Občutek, ko se zdi, da je to v resnici vse, kar potrebuješ. Predhodno nemogoče stvari so s strastjo kar naenkrat na dotiku roke. Magično se ustvarijo iz zraka. Obljuba na obzorju postane dar iz neba.

Če pa ti je strast španska vas, pa je lahko vse skupaj prazno. Totalen larifari. Ezoterični pojem. Brezizrazno kot sivo nebo brez oblaka. Kako boš definiral nekaj, če pa ne veš, kaj je povzdignjen občutek?! Kako si bo predstavljal unikaten eksotični okus, če pa nikoli v življenju nisi poskusil granatnega jabolka?! Sopomenke, kot so prižganost, energija, zagnanost in predanost so ti mogoče zgolj besede brez čustven nalepke. Dokler ne veš, da si v nečem lahko izredno dober, ti tudi strast ostaja popolna neznanka. Niti ne veš, da ne veš. Manjka ti tisti del sestavljanke, ki brezvezne stvari spremeni v zabavne.

Strast je torej kot rastlina, ki zahteva pozornost in skrb. Ko je enkrat izpostavljena primernim temperaturam in sončni svetlobi, nato potrebuje tudi vodo. Podobno strast potrebuje optimalne pogoje za razvoj in izražanje. Treba ji je narediti prosto pot za eksperimentiranje. Nikoli ne veš, kdaj se boš v nekoga ali nekaj zatrapal do ušes. Boš pa vedel, kdaj bodo tvoji občutki prižgani do te mere, da te bo to spravilo v pogon. Vsi morebitni dvomi namreč izginejo v zrak, ko ima strast prste vmes.

UČENJE – priporočljiva konstanta ali zgolj prva pomoč v krizi?

Thu, 23 Oct 2025 07:00:00 GMT

Ljudje imamo različen odnos do učenja. Čeprav nismo vsi za vse, je vseeno vsak za nekaj. Raziskovanje novih konceptov, primerjanje starih idej z novimi in testiranje svežih zamisli v praksi. Nekaterim gre učenje boljše od uma in rok kot drugim. Odprto-umneži lažje posvojijo novosti. Ko je potrebno svojo dobro-stoječo hišo postaviti na streho, odprtih rok sprejmejo idejo prenove. Nič jih ne moti dejstvo, da bo postavitev notranjosti sedaj v celoti drugačna.

Mogoče se naravnost veselijo, da svoj umski interier razstavijo do neprepoznavnosti. Začetek z nule lahko diši po potovanju v neznano. Ideja, da je potrebno na novo reorganizirati že organizirane stvari, jim je lahko v izziv. Izziv, da zmorejo, če se tako odločijo. Samega sebe postavijo pred dejstvo, da so zmožni na stvari gledati drugače. Prepričanje, da se lahko prilagodijo različnim vetrovom in z njimi jadrajo. Ustvarijo si podlago, da se učenje dogaja vedno, ko so zaposleni z drugimi stvarmi. Namesto, da si morajo posebej vzeti čas in osvojiti to ali ono stvar, se učijo spotoma.

Učenje je spreminjanje. Ko se učiš nečesa novega, se istočasno spreminjaš. Postajaš nekaj drugega. Posledica dolgotrajnega učenja je transformacija. Spreminja pa se tudi tvoja dovzetnost za učenje. Prišli bodo dnevi, ko bo učenje prvo na spisku stvari, ki jih je tisti dan ali teden potrebno odkljukati. Polotil se ga boš z usti do ušes in to takoj, ko boš vstal. Drugič boš želel učenje držati na varni distanci. Da se te ta slučajno ne dotakne. Najraje na svetu bi počel karkoli drugega namesto tega, da napenjaš možgane in si prizadevaš, da ti umski pomnilnik ne crkne.

Vsakič, ko se naučiš nekaj novega, se malenkostno posodobiš. Več sprememb skozi daljši čas pripelje do preobrazbe. Naložiš nov program na način, da povoziš prejšnjega. Rezultat je nastanek novih možganskih celic. Biologi pravijo, da ima človeško telo svoj način posodabljanja. Da se na vsakih 11 mesecev celice v človeškem telesu popolnoma zamenjajo. Stare odmirajo in nove nastajajo. Po tej (dokazani) teoriji si iz biološkega vidika vsako naslednje leto druga oseba.

Oseba, ki se rada uči, konstantno povečuje svoje sposobnosti. Širi si obzorje lastnega razumevanja sveta. Druga pesem so tisti, ki so mnenja, da je imelo učenje časovni rok trajanja. Da se je njihovo izobraževanje zaključilo s šolskim sistemom. Sedaj opravljajo delo, za katerega so se izšolali. Proces učenja zaključen. Ne s prvim, ne z drugim pristopom ni nič narobe. Je izključno stvar osebne izbire v življenju. Čeprav boljše izbire vodijo do boljših možnosti, ima namreč vsak pravico do izbire, kaj je kvalitetno življenje.

Učenje podobno kot delo terja napor. Mogoče zato, ker dejansko je delo. Umsko delo, ki zahteva mentalni napor. Poglabljanje v določeno področje ti srka živce in pije energijo. Pri razgibavanju sivih celic lažje vztrajaš, če te snov ali področje avtentično zanima. Nove stvari, s katerimi naravno flirtaš, se naučiš lažje kot tiste, proti katerim obračaš križ. Včasih se določenih stvari učiš, brez da veš, zakaj se jih učiš. Šolska izkušnja učenja. Tisto, ko veš, da si živ, vendar ne veš, zakaj resnično živiš. Če te nekaj ne zanima, potlej ti manjka pomena in namena. Pride do pomanjkanja odnosa do učenja.

Učni odnos ustvari identifikacija interesnega področja. Ko za predmet učenja izbereš nekaj, kar te noro zanima, potlej boš s to stvarjo lažje sedel dlje in bolj pogosto. Tam, kjer se te drži talent in predstava, kaj je potrebno, da iz moke nastane kruh. Ko ugotoviš, v katero smer vleče tvoj veter, imaš osnovo. Osnovo, na kateri lahko gradiš. V tem primeru je učenje lahko zabavna dogodivščina. Spoznavanje nepoznanih svetov lahko postane doživeta umska ekspedicija. Učenje je vedno lažje, če ga ne doživljaš kot učenje.

Učenje ima čudna pota. Nekdo se bo odločil učenje obesiti na klin s končano šolo-obveznostjo. Nekdo drug pa bo tudi izven šole preživljal cele popoldneve v knjižnici. Nekdo tretji bo mogoče vlagal v osebno ali poslovno rast. Udeleževal se bo dragih seminarjev po celem svetu in pridobival certifikate. Nekdo četrti pa se bo stvari sicer naučil, vendar zgolj zato, ker to, da se jih ne nauči, ni opcija. Pomembnost učenja se zdi stvar osebne perspektive in ciljev vsakega posameznika.

Kakorkoli že, težko je iti mimo dejstva, da obstajajo velika odstopanja v tem, kako nam služi naš um. Težko zgrešiš tistega, ki je radovedni učenec življenja. Nemogoče je ignorirati nekoga, ki je pri 80 + letih še vedno v izvrstni umski kondiciji. Hitro se lahko zamisliš nad sabo in prideš do glavo-praskajoče realizacije, da te je dedek pustil zadaj s pametjo. Lahko se upravičeno zamisliš, če se ti sam nahajaš na obratnem spektru umske fleksibilnosti. Ti se loviš pri tem, da bi si zapomnil osnovne stvari v življenju med tem, ko senior s svojim umom dela prevale in stoje. Očitno že nekaj dela drugače. Če se umsko kosa s 30-letniki, očitno že živi v drugem svetu kot velika večina njegove generacije. Mogoče, da je edina pavza, ki si jo on nikoli ne vzame tista, ki si jo večina jemlje najpogosteje.

POGUM – napitek za supermane ali psihološki strup za duha in telo?

Thu, 16 Oct 2025 07:00:04 GMT

»Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo je potreben pogum«. Eden tistih aforizmov, ki pade na plodna tla šele, ko je svobodo potrebno implementirati. Ko jo je treba potisniti čez rob. Tako kot ptičja mama potisne mladiča iz gnezda. Dobesedno ga brcne. Mora poleteti, čeprav je prvič v situaciji. Podobno je s pogumom. Včasih ne veš, da si pogumen, dokler tega ne zahteva situacija. Ne veš, kaj pomeni imeti krila, dokler ti ni potrebno poleteti.

Svoboda, ki nekaj pomeni, namreč nikoli ni podarjena. Je zaslužena. Rezervirana je izključno za pogumne. Včasih si sicer prepričan, da je pogum v tebi. V življenjskih situacijah pa se pogosto izkaže, da se počutiš vse prej kot pogumno. V tistih momentih pogum bolj kot osebnostna karakteristika izpade kot nek pojem. Poguma takrat ne doživljaš kot predmet svojega notranjega sveta. Za nič na svetu se ne moreš spomniti, da tako kot je tvoje srce ali koža del telesa, tako je tudi pogum del tebe.

Pogum je po sili razmer včasih treba ustvariti iz nič. Preden postane karkoli, je pogum zgolj miselna konstrukcija. Umski stolp iz različnih podpornih stebrov misli in besed. Pogum daješ skupaj postopoma tako kot sestavljaš puzzle. Košček za koščkom. Sestavljanje poguma ni nič drugega kot opogumljanje. Ker misli in občutki vplivajo na tvoje splošno počutje, so ta pomemben gradnik poguma. Optimistične misli in pozitivni scenariji namreč pogum podžigajo. Pomemben povezovalni element, zaradi katerega celotna konstrukcija poguma stoji skupaj, pa je tudi fizični aspekt. Moment, ko stvari preidejo s papirja na teren.

Misli in besede, ki dajejo pogum, imenujemo afirmacije. Razni negativizmi in temni scenariji pa ga jemljejo oziroma slabijo. Gre za resnico, ocenjeno s palcem. In če ima misel moč, ima beseda podvojeno moč. Ko jo izrečemo naglas, takrat ji napihnemo glavo. Vse, kar si govoriš, razmišljaš in čutiš, vpliva na glavno sestavino poguma - samozavest. Tako kot je samozavest diametralno nasprotje pretirani zadržanosti in previdnosti, je pogum protiutež boječnosti in prekomernemu analiziranje situacij. Seme poguma torej vzklije in cveti v naši glavi, izraža pa se skozi telo. Če je pogum pomemben pri razmišljanju in govorjenju, pa je absolutno ključen pri sprejemanju odločitev.

Nekdo, ki je pogumen, si upa reči ali narediti stvari. Ima jajca. Poloti se stvari. Mogoče tudi takih, ki se jih drugi ljudje ne bi. Mogoče, da se odločno in brez oklevanja odzove v pogumnih situacijah. V situacijah, ki v človeku običajno izzovejo reaktivno upočasnitev, premislek ali strah. Pogum se pokaže predvsem v situacijah, ki od človeka zahtevajo akcijo. Izstop iz cone udobja. V objemu lastnih predstav bi iz domačega naslonjača najrajši izstopil lahkih korakov in z zaprtimi očmi. Ta film običajno ne gre skozi. Ko je treba iz ležernega prostora dejansko izstopiti, tvoja mladinska drama lahko hitro postane preživetveni triler.

Vsaka naslednja preizkušnja, ki bo testirala tvoj pogum, se nahaja za naslednjim vogalom. Ni nujno, da gre za teste, kjer imaš občutek, kot da gre za življenje in smrt. Preizkušajo te lahko tudi male, vsakodnevne obveznosti. Termostat poguma ti lahko pade že samo, ker si vpet v konstantni primež življenja. Preplavijo te občutki, da je vse skupaj preveč in srce ti pade v hlače. Ko ti v avtu utripa rdeča lučka za prazen tank, moraš reagirati. List se obrne, ko zavestno vedno znova spodbujaš pogumno delovanje. Mogoče lahko tvoj pogum čez čas postane veščina. Kar spodbujaš, to raste. Priučiš se biti pogumen.

Če si tekmovalen in veš, da po principu naravne selekcije močnejši vedno zmaga, bo to od tebe zahtevalo, da se vedno znova dokazuješ in postavljaš zase. Da druge postaviš na svoje mesto. Potrebuješ pogum. Če si v družbi, ki se iz tebe norčuje, ti pa želiš pokazati zobe, potrebuješ pogum. Da na ulici ogovoriš tisto luštno osebo, ki ti je všeč bolj kot vse druge na svetu, potrebuješ pogum. Da lahko opraviš telefonski klic z neznano osebo, saj ji želiš nekaj prodati na hladno, potrebuješ pogum. Da se kot introvert prisiliš v komunikacijo s tujcem, potrebuješ pogum. Če si nekdo, ki ima agorafobijo, veš, da za nič na svetu ne želiš zapustiti svojega stanovanja. Da se po stotih letih končno spraviš ven, potrebuješ pogum. Pravzaprav je zelo težko najti primer ali situacijo, kjer pogum ne bi bistveno vplival na razplet dogodka.

Pogum te očitno spremlja tako kot lastna senca. Ni pa nujno, da ti sam od sebe tudi vedno sledi. Zgodba je tu obrnjena. Zdi se, da si ti senca poguma, ne obratno. Ti moraš loviti pogum, sicer ti pogum zbeži. Ali se je bolje opogumiti ali biti prvak bežanja? Pogumna oseba ve, da nič vrednega in plemenitega ne pade iz neba. Vse si je treba zaslužiti. Zastonj kosilo ne obstaja. Vsaj dobro ne. Če pa že ješ zastonj, pa ti iz denarnice verjetno odteka drugje.

REZULTATI – maratonski tek za dosego ali špancir po liniji najmanjšega odpora?

Thu, 09 Oct 2025 07:00:00 GMT

Rezultat je končna točka nekega početja. Točka, ko se višje ne da, za iti naprej pa ni potrebe. Kot vrh gore ali konec naporne poti. Moment, ko so počitnice končno tu. Po celoletni aktivnosti v šoli je prišla nagrada. Aktivnost je osnova in podlaga za dosego rezultatov. Orodje, s katerim vse miselno narediš fizično. Ko se z nečim ukvarjaš, spotoma preverjaš svoje trenutno stanje. Stanje napredka. Razmišljaš, kako ti gre. Nevede vedno razmišljaš o rezultatih. Ko se v določeni stvari vidiš, se v mislih tudi lažje pripelješ do končne postaje. Čeprav je rezultat posledica dela, pa je v naslednji fazi pomembna tudi tvoja uspešnost. Brez uspešnosti namreč ni rezultatov. No, vsaj ne zavidljivih.

Rezultati, ki nekaj štejejo, pač terjajo energijo, prizadevanje in napor. Hitrost in enostavnost sta tu neustrezna samostalnika. Življenjsko-pomembne stvari in proces, ko beseda postane zlato, namreč trajajo. Trajajo toliko časa, kolikor je to potrebno. Čas je brezpredmeten. Kvalitetno delo traja toliko časa, dokler ni kvalitetno opravljeno. Pozabi na idejo, da boš velike stvari naredil v spanju. Ni sicer nemogoče, se pa pomenske stvari v življenju redko pojavijo kot čudež in brez, da bi mignil s prstom. Pogosto se gonja za rezultati čuti kot vožnja na drug konec sveta. Dokler vlagaš energijo, se tvoja ladja premika naprej. Čeprav te vmes mogoče srbijo pete in gledaš na uro. Mogoče pozabljaš, da tudi polž enkrat pride na svoj cilj. Skrb, da boš za svoj miselni, fizični in časovni vložek dobil nekaj v zameno, je odveč. Rezultat je namreč vedno povratna informacija vložka energije.

Vse lepo in prav, če se ti nasmehnejo razne dediščine ali dobitki na srečo. Mogoče verjameš, da so rezultati tvoje situacije zasluženi. Lahko, da si prepričan, da je dar iz neba produkt tvojega lastnega prizadevanja. Lahko bi rekli, da spada v kategorijo podarjenih rezultatov. Oddelani rezultati so nekaj čisto drugega. Cela druga žival, kjer gre za namero. Rezultati, ki jih pripravljaš v svojem kreativnem laboratoriju, se vedno zgodijo naklepno. Na začetku lahko vse skupaj deluje kot tarča v daljavi. Če je razdalja, da bi jo lahko zadel s prostim očesom prevelika, se ji boš moral približati postopoma. Zadel jo boš lahko šele, ko se ji približaš dovolj blizu. Nemogoče pa jo bo zgrešiti, ko boš stal direktno pred njo. Podobno je z rezultati. Dolgoročno približevanje in zasledovanje cilja izniči pot. Pride dan, ko boš stal točno tam, kamor trenutno želiš priti.

Podobno kot avtomat s prigrizki, kamor vstaviš denar in dobiš ven svoj izbrani artikel, v proces vstaviš svoj trud za dosego cilja, ven pa pride rezultat. Poudarek je na trudu in prizadevanju. Zgodi se energijsko žrtvovanje v zameno za rezultate, v katerega je vključen davek - prilagajanje na poti in eksperimentiranje. Testiranje različnih pristopov. Korekcije so potrebne tudi, ko se pelješ po ravni cesti brez zavojev in ovinkov. Da ne zaviješ s ceste, moraš še vedno regulirati smer volana z malenkostnimi popravki. Rezultati namreč terjajo konstantno pozornost in pripravljenost za spremembe.

Zamišljena smer za dosego rezultatov je v štartu zgolj luč na koncu tunela. Tekom poti se lahko zgodi vse ali nič. Lahko skreneš z glavne ceste in zaviješ na makadam. Lahko zamenjaš smer za 180 stopinj. Nadaljuješ pot z drugim prevoznim sredstvom. Poti za dosego nečesa je verjetno toliko kot je ljudi samih. Dejstvo pa je, da so tvoji koraki in rezultati medsebojno odvisni. Ko so povezani kot črke v besedi, običajno vodijo do predvidljivih izidov. Ali je torej bistveno, da se držiš svojega prvotnega plana kot pijanec plota? Ali pa bi mogoče dobil boljše rezultate, če bi se odločil za drugačne korake? Mogoče, ko si v trenutku, tega nikoli ne moreš resnično vedeti. Podobno kot ne veš, da je plošča vroča, dokler ne daš roke na vrelo površino, ti je misterija pristop, ki ga ne prakticiraš. Najboljši pristop za dosego najboljših rezultatov vedno izveš v času.

Vprašanje »ali so rezultati pomembni v življenju?« je mogoče podobno kot »ali je v življenju pomembno, da dobiš, kar si želiš?«. Načeloma bi bil pričakovani odgovor »da«, čeprav bi marsikdo na oboje odgovoril drugače. Dokler so rezultati opcija in ne nosijo življenjskega pomena, toliko časa bodo izjema, ne pravilo. Mogoče so pomembni le, če mi sami mislimo, da so. Štejejo le, če jim sami pripišemo pomembnost. Mogoče, da tukaj ne moremo mimo razumevanja. Ko je nekaj pomembno in ko vemo, zakaj nam je pomembno, takrat gredo vsi morebitni dvomi o pomembnosti čez okno. Ko svojo željo potiskamo s čustveno vrednostjo, takrat jo vtisnemo vase.

Rezultati so kot kletka. Čeprav si mogoče ujet vanjo, ti ujetost prinaša svobodo. Svoboden si ravno zato, ker si v kletki zaprt prostovoljno. Rezultati te venomer držijo v nizkem štartu. Trepljajo te po rami in opozarjajo na svojo prisotnost, med tem ko zahtevajo tvojo prisebnost. Doseganje rezultatov diši po uresničitvi optimistične prihodnosti. Možje notranjega napredka te pritiskajo, da daš več od sebe. Brcajo te v rit, da ne obsediš trajno med predolgim počitkom. V trenutkih tišine pa kličejo po analizi in nadaljevanju v smeri začrtanih planov. In vsi vmesni dosežki, ki so mali koraki napredka, so mogoče pomembni ravno toliko kot glavna nagrada. Uresničitev rezultatov se namreč dogaja, ne zgodi.

SOCIALIZIRANJE – hrbtenica duševnega zdravja ali razlog za deformacijo hrbtenice?

Thu, 02 Oct 2025 07:00:00 GMT

Zdi se, da sta socializiranje in duševno zdravje pogosto uporabljena v istem stavku. V bistvu sta kot ločilo na koncu stavka. Lahko bi jim rekli kar besedni tandem »socializiranje - duševno zdravje«. Skoraj tako kot dve polovici, ki se medsebojno dopolnjujeta. Prvi je temelj drugega. Ker se zdravje psihe naslanja na socializiranje, ima prste vmes sposobnost komuniciranja. V paket socializiranja spada komunikacija (tako s sabo in z drugimi). Neizogibni del je besedno izražanje in pogovarjanje v interakciji z ljudmi, kjer do izraza pride spretnost izražanja. V kolikor se v družbi lahko izražaš na sebi avtentičen način (in ne vem, zakaj se ne bi?!), se v procesu socializiranja spotoma vedno »potrjuješ«. Gradiš si svojo socialno prezenco.

Mogoče, da ti socializiranje pomaga bolj kot lahko opišejo besede. Da doživljaš višja stanja zavesti, ko komuniciraš lastne ideje in v sogovorniku vidiš delček sebe. Lahko, da v igri dušnega povezovanja vidiš smisel svojega obstoja. Mogoče ravno takrat pogosto doživljaš »eureka« momente. Ko te nenadoma obišče razsvetljenje in se ti neverjetno dobro zdi, da se ti je pravzaprav zgodilo nekaj tako magičnega. Sam nad sabo si fasciniran, če ne celo vzhičen. Ko se prepoznaš v pogovoru z drugimi, srečaš samega sebe. Krog je sklenjen. Pride do povezanosti in poistovetenja. Prevzame te občutek varnosti in vzajemnosti. Nisi več tako zelo sam v svojih idejah. Socializiranje je lahko orodje za prekonstrukcijo osebnih navad in ostalih življenjskih nastavitev. Pomaga pri odtujenosti in samoti. Znižuje raven grandioznosti v glavi.

Popularna oblika neformalnega druženja spada med prijetne aktivnosti. Kaj bi bilo lahko težkega pri zabavnem preživljanju prostega časa v dvoje ali aktivnostih v skupini? To je pa ja tisti del dneva, ko pustiš nujnosti pred vrati in se malo podružiš. Zdi se, da je socializiranje za večino kot vaja dihanja zraka. Kdaj si nazadnje razmišljal, kako pravilno dihati zrak?! Spontane vibracije sproščenosti z dodatki smeha v srcu in na obrazih pa ja vedno vžgejo.

Moram povedati, da gre v zgornjem odstavku le za pogojno resnico. Vse, kar je za nekoga »žur do jutranjih ur«, je lahko za drugega nočna mora v budnem stanju. Stvari, ki nekomu pomagajo splezati iz črne luknje, lahko drugega potisnejo vanjo. Čebljanje se za nekoga lahko čuti, kot da bi ga zaprl v panj s čebelami. Neobvezni chit-chat na ulici je za določene ljudi lahko psihološka mučilna naprava. Za nesocialno osebo so prednosti socializiranja v resnici slabosti. Nekdo, ki se ne mara socializirati, ima lahko v družbi občutek vesoljske izgubljenosti. Ko se v procesu ne znajdeš in niti ne veš, kaj naj bi počel, takrat ti manjkata samo še krogla za dihanje redkega zraka in obleka za breztežnostno stanje. Občutek, da nosiš težo pogovorov na svojih ramenih, se lahko sprevrže v breme ali odgovornost za situacijo.

Čeprav se gre redko kdo družiti z namenom, da se bo imel slabo, pa namreč ni pravilo, da je praksa socializiranja nujno prijetna. Včasih je mogoče komaj vzdržna. Ko ti v telesu piskajo vsi možni alarmi, da je čas za takojšen umik iz ogroženega (s pogovorljivimi ljudmi naseljenega) območja, ti pa še vedno stojiš tam kot kip svobode in se počutiš skrajno nesvobodno. Postaneš dejanski kip. Navzven nepremičen in nem v svoji energiji. Mogoče, da ti socializiranje poleg sposobnosti tvorjenja stavkov takrat vzame občutek tudi lastne identitete. Odnese ti notranjo stabilnost tako kot veter odpihne listje.

V nekaterih situacijah pride, da si se primoran socializirati namensko. Socializiranje po sili razmer. Druženje po službeni dolžnosti. Lahko, da se druženja-nevešča, introvertirana oseba poda v direktno prodajo. Tam je primorana na slepo trkati na vrata hiš ali opravljati hladne klice. Kar naenkrat je potrebno delati predstavitve za ljudi, ki jih prvič vidi. Čeprav ne gre za klasično socializiranje ali neformalno druženje, je situacija v osnovi precej podobna - komunikacija iz oči v oči, fizični pristop (v istem prostoru), izmenjava mnenj, itn. Korak po službeni dolžnosti, ki terja ogromno notranje moči, poguma in vztrajnosti, pa ti lahko bistveno pripomore k lažjemu komuniciranju tudi v neformalnih situacijah.

Socializiranje je torej dvorezni meč. Lahko je igra vzajemnosti, polna smisla in namena ali pa nepotrebno zlo. Ko se te polasti občutek ogroženosti (lastnega jaza), te to lahko vodi v iluzijo izgube identitete. Občutek, kot da te svet poseduje, ti pa nimaš ne lastne volje, ne izbire, da bi vplival na razplet česarkoli. Ujet si v resnično grozljivko. Situacija te popolnoma nadvlada, počutiš se oslabljeno, kar ti posledično vzame voljo do obstoja. Vse poti občutkov na senčni strani vodijo v eno smer. Najrajši bi bil kjerkoli drugje na svetu (razen tam). Epilog socializiranja je sledeč. Če si super volje v samoti in odtujen v družbi, potlej že imaš odgovor. Kaj ti pomaga in kaj škodi, se ti ponuja na dlani.

STRES – teror za dušo ali nepogrešljiva sestavina za učvrstitev duha?

Thu, 25 Sep 2025 07:00:00 GMT

Beseda stres ima na prvi zven negativno konotacijo. Paše v isti koš besed kot so pritisk, obremenitev in nelagodje. Stres je kot tisti gost, ki ga nikoli ne povabiš na obisk. On pride kar sam od sebe. Potrka ti na vrata, ti pa mu moraš odpreti proti svoji volji. Tudi če si v pižami. Ko si v stresni situaciji, si po vsej verjetnosti ne želiš biti v njej. Verjetno nisi podpisal papirjev in soglašal, da boš zavestno pod stresom. Življenjske situacije izvabijo stres iz tebe same od sebe.

Stres je najprej kot tip iz podzemne, ki se mu želiš izogniti za vekomaj. Nato postane antipatičen do amena. Ker vidiš, da se ti preprosto ne umakne izpred oči, pa mu čez čas malenkost pustiš odprta vrata. Tako kot mačku. Če malo stresa deluje kot motivator in pomagač, pa ti stres v obilnih količinah lahko zalije kletne prostore tvoje psihe. Srce ti bije milijon na uro. Potiš se kot pujs. Lahko imaš občutek, kot da ti je nekdo vrgel glavo v pralni stroj in zalaufal centrifugo.

Ne samo, da se ti v takih situacijah ne sanja, kje se te drži glava. Čez okno ti gre še zadnja sposobnost trezne presoje. Kot da bi moral komunicirati v finščini, ti pa ne znaš niti ene besede. Celotna tvoja vsebina izpuhti v eter in k hudiču gre vsa tvoja energija. Postaneš nepopisan list papirja. Knjiga brez napisane strani. Situacija visokega stresa je šok za telo in um. Ko ti začne utripati rdeča lučka, takrat gre telo v krč. Vržen si iz sebi-poznanega stanja kot so planeti vrženi iz svoje naravne konstelacije. Ne samo, da v situaciji visokega stresa izgubljaš lastno orientacijo, pozabiš lahko tudi, kdo si v resnici in česa si zmožen. Kot, da bi te nekdo razstavil in sedaj se ne znaš zložiti nazaj.

Nekdo, ki je zelen v direktni prodaji, se lahko na smrt boji dela od vrat do vrat. Lahko ga občutek trga na vse konce, ko samo pomisli, da bo izvajal hladne klice po telefonu. Občutek, da mora potrkati ali slepo poklicati popolnega neznanca in mu prodati izdelek ali storitev, se mu lahko zdi nočna mora v budnem stanju. Trese se mu glas, ne obvladuje pogovora, ne zna odgovarjati na ugovore, ne vodi pogovora, na koncu pa ga stranka še nekam pošlje.

Ko razmišljaš o napredku, se včasih ujameš v kontradikcijo. Privlači te njegov sijaj in imetje, vendar ne želiš iti po ovinkasti in slabo asfaltirani cesti. Trnova pot te ne zanima. Znajdeš se pred preizkušnjo. »No pain, no gain« ni samo pomenska rima, ampak tudi življenjska modrost. Vse velike želje se v resnici nahajajo na nasprotni strani ograje. Potrebno je splezati čez zid. Ker v novo situacijo ne moreš preprosto elegantno odkorakati, bo to od tebe zahtevalo nekaj energije. Lahko, da te bo pošteno stresiralo. Stres in napredek sta namreč medsebojno povezana. Za lep razgled z vrha hriba ali gore moraš najprej osvojiti sam vrh. Podvig bo terjal tako psihično moč kot fizični napor. Včasih torej biti pod stresom ne izhaja iz stiske, ampak iz nuje. Če se iz nuje daješ v stresne situacije, boš stres lažje normaliziral. Pozitivni stres kot vstopnica za to, kar si želiš.

Ali je mogoče tudi, da resnični problem ni stres sam, ampak odziv na stres?! Da je ključen notranji monolog in nalepka na čustvu. Moment, ko si s stresom gledata v oči. Da je odločilna interpretacija stresa. Mogoče, da stres lahko dojemaš tudi nevtralno. V kolikor se ne zmeniš za negativne visokofrekvenčne občutke, se potlej niti ne počutiš stresno. Stres v tem primeru ni stres, zgolj čustvo brez nalepke. Če stres uporabiš za lastno korist - kot stopničko za dosego svojih ciljev, pa se iz sovražnika lahko prelevi v zaveznika. V kolikor bitke v nobenem primeru ne moreš zmagati, stres sprejmeš v svoje vrste. Vzemi ali vzemi.

Mogoče je epilog zgodbe, da je v resnici čisto vsak konec srečen. Če vse mine, zakaj potlej ne bi tudi stres?! Podobno kot se nobena juha ne poje vroča, lahko tudi stres čez čas postane vedno manj intenziven. Mogoče bo s ponovitvami vsaka nova preizkušnja čustveno manj boleča. Na nogah imamo trdo kožo ravno zato, ker vsak dan stopamo po njih.

ODLAŠANJE, 2/2 - radiranje kvalitetne prihodnosti ali uživanje v ideji, da zamudiš stvari?

Thu, 18 Sep 2025 07:30:00 GMT

Na prvo žogo ima odlašanje negativen predznak. Za odlašalce so hitreje kot govedo na farmi ožigosani tisti, ki samo razmišljajo in govorijo in nič ne naredijo. Teče jim samo jezik. Jezična virtuoznost in akcijska podhranjenost je za dokončanje stvari obupna kombinacija. Zelo redko (če sploh kdaj) se odlašanje smatra za znak dobre prakse. Koristno dejanje in odlašanje nista ravno pogosto uporabljena prijateljsko v istem stavku. Iz kje izhaja odlašanje?

Mogoče, da se eden najbolj pogostih izvorov odlašanja skriva v strahu. Strahu, da bi sprejel napačno odločitev. Napačna odločitev je v očeh odlašalca lahko sinonim za potencialno nevarnost. Tam, kjer se v možganih nahaja center za čustva, je tisti del, ki je odgovoren za »boj ali beg«. Tam, kjer gre strah čez vse meje. Neobvladljiv strah, ki poskrbi, da jo iz situacije popihaš. V kolikor ne sprejmeš bojevniške odločitve. Ko odlašanje postane navada, se preoblikuje v karakterno značilnost. Dobi lovke. Preden se zaveš, se razširi in zavzame veliko več prostora kot prvotno. Če spustiš lisico v kokošnjak, bodo šle kokoši ena za drugo. Podobno je z odlašanjem. Najprej odlašaš pri stvareh, ki ti smrdijo. Na koncu pa lahko prakticiraš pristop zakasnitve tudi s svojimi sanjami.

Situacija, ki od odlašalca zahteva neko akcijo, v glavi in telesu sproži cel kup procesov. Večino neprijetnih. Lahko imaš sprva opravka s pospešenim bitjem srca. Če se srčni utrip stopnjuje, lahko preraste v paniko. Intenzivna panika vodi v ohromelost. Na koncu katastrofalni trojček pride ven kot občutek, kjer imaš paraliziran jezik, um in posledično telo. Ko je potencialna nevarnost mimo, ji sledi kratkotrajna pomirjenost. Občutek, kot da se ti cela gora utrga iz ramen. Cel svet (vključno s sabo) se ti kar naenkrat zdi lahkoten kot pero.

Taktika odlašanja je torej lahko zaščita pred soočenjem s strahom in njegovimi posledicami. Vendar je tudi predolgo odlašanje vse prej kot rešitev z veliko začetnico. Nedefinirani odlok brez časovnih rokov lahko vodi v oslabljenost, v skrajnih primerih tudi v psihično paralizo. Trajna nesposobnost sprejemanja odločitev, ki ni nič drugega kot osebna nemoč in nezaupanje vase. Strah pred posledicami prihodnosti - kakršnimi koli posledicami. Bodisi dobrimi, bodisi slabimi – v obeh primerih gre za nekakšne spremembe. Novitete. Ljudje, ki mislijo, da si ne zaslužijo in niso vredni, se z enako vnemo izogibajo tako slabim kot dobrim posledicam prihodnosti. Odlašalec se boji novitet kot hudič križa. Odlašanje spremembe zavira, akcija jih spodbuja. Strah pa je tisti, ki vse skupaj blokira.

Odlašaš lahko zato, ker se ti ne da narediti nečesa, kar te na smrt dolgočasi. Ko se nekaj zdi kot rutina ali obveznost, ki se ji v resnici ne moreš izogniti, te to spravi v ujet položaj. Ne moreš pobegniti, ampak lahko pa odlašaš. Kar se da močno to stvar zamakneš v prihodnost. Mogoče odlašaš, ker si nisi všeč, ko s ukvarjaš s to stvarjo. Včasih pa tudi preprosto ne veš, kaj ali kako bi nekaj naredil. Zato blokiraš samega sebe in si umikaš idejo, da bi začel. Ujameš se v večno-začaran krog. Ko ne veš, kako bi začel, ne začneš. In, ker ne začneš, ne veš.

Kakorkoli obrnemo, ko je govora o kvaliteti in standardu življenja, je težko iti mimo davkarije. V vsakem primeru plačaš določeno ceno. To ni stvar izbire, ampak dejstvo. Vnaprej določen dogovor. Odpri denarnico in plačaj! Je pa odprto prosti izbiri, katero ceno boš plačeval – ceno dela ali ceno odlašanja? In tako kot se delo nikoli ne naredi samo od sebe, mogoče tudi davčne olajšave nikoli ne pridejo brez sanacije odlašanja.

ODLAŠANJE, 1/2 – povprečje večine ali statistika za zgube?

Thu, 11 Sep 2025 07:00:00 GMT

Odlašanje je prelaganje česa na prihodnost. Ne bi naredil sedaj, ampak kasneje. Mogoče si v planner napišeš datum, kdaj se boš tega polotil. Pred dejansko tekmo seveda rabiš miselni trening. Običajno prelagaš neko delo. Najbolj pogosti časovni odlok, ki ga ljudje uporabljamo, je jutri. Sledijo prelaganje na drug teden, mesec, leto ali nedefinirano – pač nekoč. Tako kot v megleno prihodnost prelagaš stvari, pa tudi odlašaš iz različnih vzrokov. Nekaj te drži na točki, kjer si in te ustavlja, da bi naredil premik. Odlašanje je miselno prakticiranje časovnega odloka nevedoč, da je misel kot plaz. Plaz odlašanja, ki s seboj potegne tudi vse ostalo.

Zdi se, da ko odlašaš v mislih, da se ti de facto zamika vse. Odlašanje se za um zdi še posebej sprejemljivo v primeru, ko ne veš, kaj bi. Odlašaš, ker pač nimaš odgovorov, nimaš prave informacije, nimaš prave naravnanosti in ne poznaš pravih ljudi. Vsak izgovor pride prav, čeprav je vse našteto mogoče resnica. Kako boš začel nekaj, če pa ne veš, kam greš in kaj želiš doseči?! Racionaliziranje odlašanja nosi nešteto obrazov, ampak v resnici odlašaš primarno s svojo odločitvijo. Govoriš si, da trenutno pač ni pravi čas za začetek. Svoji podzavesti pošiljaš signale, naj se še malo usede na fotelj.

Sklepali bi, da običajno odlašamo s stvarmi, ki so nam semi-pomembne. In da so na seznamu za odlašanje čisto na vrhu napisane stvari, ki se po pomembnosti nahajajo na negativnem spektru. Če bi bilo življenje logično, bi to mogoče res držalo. Odlašanje nima direktne povezave s tem, koliko ti je stvar pomembna. Lahko ti je izredno pomembna, ni pa od tega odvisen tvoj obstoj. »Nekaj narediti takoj« ali »nekaj narediti kasneje« se zdi povezano z nujnostjo. Ko nekaj ni nujno, je samo pomembno.

Kadar gre za življenje in smrt, boš naredil vse samo, da preživiš. Takrat odpadejo ABC igrice in dolgotrajno razmišljanje. Mogoče bi, mogoče ne bi. Če bi ti odneslo streho nad glavo, ne bi imel čas odlašati, da bi poklical na pomoč jutri ali sam poskušal rešiti situacijo naslednji teden. Moral bi urgirati v tistem trenutku. Narediti edino in očitno potrebno stvar. Zdi se, da se razlog za (ne)odlašanje skriva v nujnosti. Mogoče živiš v svinjaku, ampak ker ti ne kaplja na glavo, si se prepričal, da je vse OK.

Običajno prelagaš v nedefinirano prihodnost predvsem stvari, ki so ti kakorkoli pomembne. Mesto na lestvici pomembnosti je sekundarnega pomena. Lahko ti je neka stvar pomembna bolj kot vse na svetu. Ne gre pa za streho nad glavo ali eksistenčno grožnjo. Gre (zgolj) za dodatek in izboljšavo tvojega življenja. Tvoje poslanstvo, tvoj življenjski klic. Včasih imaš občutek, da moraš samega sebe dobesedno stisniti k steni in se zagrabiti za vrat. Malo manj, da ne sprožiš prisilnega postopka proti sebi, da končno narediš to (tebi-absolutno-pomembno) stvar. Zanimivo, da je treba uporabiti silo proti sebi tudi za stvari, ki spadajo v območje samo-uresničitve. Sicer bi tudi tu odlašal v nedogled.

Ponavljajoče se odlašanje lahko deluje kot neodločnost. Cincanje v loku. Neodločitev, ki je v resnici odločitev, se odraža kot nesposobnost sprejemanja odločitev. Nedolžna igra odlašanja se kasneje lahko raztegne v življenjski stil. Odlašanje postane stanje, kjer nič ni tako zelo nujno. Prostor, kjer nič ni tako zelo pomembno. Človeku, ki ima občutek, da je dal v življenju že zgodaj precej skozi, je prioriteta le to, da mu bije srce. Razmišljanje v stilu, da bi bilo v redu, če bi bilo, ampak istočasno ni nič narobe, če tega ni, človeka drži v stanju odlašanja. Vseeno, da v katero koli smer se nagiba nihalo, to ne vpliva bistveno na tvoje življenje.

Mogoče, da je odlašanje povezano še z eno stvarjo. Tisto, ko niti življenja vleče nekaj, kar je očem skrito. Stric iz ozadja je lahko prevzemanje odgovornosti za svoje življenje. Če ne prevzemaš odgovornosti, ne delaš nobene drame. Tiho nižaš standarde kvaliteti svojega življenja. Sprejmeš ustni dogovor, da spustiš krivuljo svojih kriterijem. Vse pomembno se tako najprej znižuje, dokler popolnoma ne ponikne v tla. Odlašanje je v tem primeru očitna izbira. Edina možna pot. To be continued...

ODLOČITEV – moment prebliska ali življenjski projekt?

Thu, 04 Sep 2025 07:00:00 GMT

V odločitvi je moč. O tem ni dvoma. Kakorkoli se odločiš, ti to prinese olajšanje ali obremenitev. V najboljšem primeru ti prinese spravo (s samim seboj) in notranji mir. Če čez čas prideš do zaključka, da si se odločil narobe, se mir spremeni v nemir, obžalovanje ali sprejetje. V najboljšem primeru sprejetje, da je bila pač samo ena od odločitev, ki je šla južno. Življenje je vedno skupek odločitev. Zanimivo, zakaj se potlej ljudje stresiramo zaradi vsake malenkosti posebej.

Mogoče, da ta ali ona odločitev nosi pomembnost v tvojem srcu. Sploh, če je ne jemlješ zlahka in ti stvari pridejo do živega Včasih se lahko zdi, da tvoj celoten obstoj visi na nitki. Da bo ena odločitev vplivala na vse ostale. Da bo spremenila cel tvoj svet. Odločitev je neke vrste odločnost, ki pride od znotraj. Točka, ko zaključiš z razmišljanjem in misli poženeš v akcijo. Ko udejanjiš to, kar govoriš.

Navada sprejemanja odločitev se sčasoma odraža kot trajni občutek odločnosti. Odločitve od človeka terjajo pogum. Pogum pa zahteva energijo oz. moč. Če nekdo hodi v fitnes in ima izjemno fizično telo, to pomeni, da se je oseba odločila za korenito preoblikovanje svojega telesa. Sprejela je odločitev. Obljubo, ki pride iz odločitve, pa je tudi držala. Odločitev in obljuba sta idealna mož in žena za uresničitev rezultatov.

Tista moč, ki očem običajno ni vidna, se kaže v obliki notranjih impulzov. Volja, želja in navdušenje so pomembni dodatki za vzdrževanje odločitve. Včasih se zgodi, da imaš obilje energije, ki pa jo ne uporabljaš. Sploh ne v produktivne namene. Ignoranca na celi črti. Tvoja neaktivirana energija preprosto spi. Kopiči se v možganih in telesu. Drugič te aktivnosti, ki od človeka zahtevajo maksimum energije, lahko spijejo do zadnjega. Občutek, ko ti iz telesa posrkajo zadnjo kapljico vode. Na koncu dneva si z energijo v rdečih številkah.

Počitek, zagnanost in optimizem pa ustvarjajo energijo. Tudi, ko te ujame brezvoljnost in slaba volja, ti pomaga občutek, da bivaš na sončni strani slabega vremena. Da ti mavrica visi nad glavo brez posebnega razloga. Dovolj nakopičene energije te bo sčasoma pripeljalo do akcije - sprejetje odločitve. Praktična izvedba ideje v obliki dela. Pride moment, ko si obupno zaželiš določene spremembe. Sploh, če se počutiš, da je tvoj vlak malenkost iztiril. Sploh, ko te trenutna situacija ne zadovoljuje več ali začne delovati proti tebi. Življenje ti takrat sporoča, da je čas, da se nekaj odločiš. Da narediš korak naprej. Ali nazaj. Lahko tudi levo ali desno. Samo da se premakneš iz mrtve točke. Dovolj je bilo premišljevanja. Čas je za akcijo. Včasih je več kot očitno, da odločitev krvavo potrebuješ. Kdo ne bi podpisal izboljšanja stanja?! Vprašanje je samo, ali si tega želiš dovolj močno.

Ampak vse, kar moraš (pa nočeš, niti si ne želiš), ni nujno lepo zapisano v tvojih občutkih. Nekaj, kar se sliši kot prislila, daje vtis neizogibnega in neprijetnega. Nujno zlo. Nimaš druge izbire. Ko je nekaj tuje, deluje naporno in neprivlačno. Zakaj bi naredil nekaj samo zato, da lahko narediš kljukico?! Ko nekaj moraš, boš potrošil ogromno energije, plačal pa boš v obliki odpora. Želja je čisto druga pesem. Druga glasbena zvrst. Se pa zdi, da ko te nekaj motivira, si v bistvu že čez polovico, da to tudi uresničiš. Sprejeti odločitev je takrat mala malica.

Če se sprejetje odločitve za nekatere sliši kot hoja po parku, lahko temu dodaš še poglavitni del. Sprejetje pravilne odločitve. Ali je vse, kar je posledica tehtnega premisleka, pravilno? Ali je nagla in nepremišljena odločitev nujno polomija na celo črti? Lahko, da na tehtnico postaviš vse pluse in minuse. Lahko narediš poglobljeno analizo. Identificiraš svoje močne točke, priložnosti, šibkosti in nevarnosti. Če imaš analitičen um, potlej je to zate prava pot. Lahko si upravičeno miren, da si do zaključka prišel premišljeno in po dolgotrajnem tuhtanju. Odločitev se tisti moment zdi pravilna.

Pametnjakoviči bodo vedno zagovarjali svojo pamet. Druga vrsta ljudi pa so tisti, ki skozi življenje jadrajo na krilih svojih čustev in občutkov. Sanjačem je bolj kot kalkulacija situacije in samih sebe pomembno to, kako se v momentu počutijo. Tisto, ko ima zadnjo besedo srce, ne glava. Konec koncev, ljudje smo tudi čustvena bitja. Radi prihajamo do uvidov in si povzročamo intelektualne užitke. Radi pa tudi mirno spimo, da je to, kar počnemo, usklajeno z našimi hotenji in čustvenimi poželenji. Zatorej je človeško, da se odločaš na podlagi čustvenih vzgibov.

Mogoče vsako situacijo najprej razumsko ovrednotiš, nato pa se vprašaš, kako se počutiš na podlagi sprejete odločitve. In ker čustev v resnici nikoli ne moreš pustiti pred vrati, igrajo le-ta ključno vlogo pri sklepanju odločitev. Svoja čustva (in to včasih čisto nevede) razgrneš na steno in jih razstaviš kot trofejo. Obesiš jih na veliki zvon, čeprav veš, da pod vtisom določenega čustva lahko dobiš popačeno sliko situacije. Ne bi smelo biti presenečenje, da sta glava in srce običajno usklajena tako kot noč in dan.

MISEL – sveta resnica ali zamaskirana laž?

Thu, 28 Aug 2025 07:30:00 GMT

Znanstveno je dokazano, da se večine svojih misli ne zavedaš. Ne veš, da misliš, niti kaj misliš. Tako kot ne veš, kako se v tvojem telesu pretaka kri, in kaj je potrebno, da imaš v telesu dovolj kisika, tudi ne veš, kaj počne tvoja glava. V ozadju tvojega živčnega sistema se odvijajo miselni procesi, ti pa ne veš za njih. Dogajajo se za tvojim hrbtom. Če povprečen človek misli 70.000 misli na dan (in to vsak dan), in katerih naredi bore malo ali nič, kakšno vrednost ima to, da imaš um na tekaški progi?! Zakaj tega hudiča preprosto ne utišaš ali še bolje - tako kot gumb na televizorju, kar izklopiš?!

V svetu, ki razmišlja tako kot da je razmišljanje prva in zadnja stvar pod Soncem, je brezmiselje luksuz. Svetovna rariteta. Običajno non stop nekaj premlevaš. Oblikovanje ogromne količine misli je v prvi vrsti uporabno opravilo. Ekstenzivno razmišljaš iz praktičnosti. Razmišljaš, ker se to, da ne razmišljaš, ne obnese. Stvari pač moraš zrihtati. Je pa lahko misel tudi privilegij in zabava. Če si sposoben oblikovati originalno misel, se lahko ponosno potrepljaš po rami. Proces kreacije je zabaven. Enkrat torej misel oblikuješ iz obveze, drugič le-ta deluje kot lunapark za človeško psiho.

Podzavest je skladišče vsega nezavednega in vodnjak. Enkrat, da stvari skrije stran od oči in uma. Drugič, da se rodijo neverjetne stvari. Skriva potlačene in boleče vsebine. Vse, kar je težko ali nemogoče sprejeti, se potlači nekam globoko v ozadje. V ozadje se trajno umakne zato, da lažje živimo. Obrambni mehanizem. Varnostna služba, ki človeka ščiti pred čustvi, ki zbijajo človeško moralo. Bolečina, sram, razočaranje ali beg pred mrtvo točko. Intenziteta vsega hudega tako zbledi, da greš v življenju lažje naprej. Podzavest pa včasih tudi ustvari življenje iz ničesar. Višje ideje in kreativnost - vse kreativno se v večini dogaja brez vključenosti zavesti. Tisti del uma, kjer so misli in informacije za vsakdanjo rabo težje dostopne. Proces možganske nevihte ti včasih ne prinese drugega kot abstrakcijo, simbole in številke. Občutki in intuicija so čudni strici.

Druga pesem je um, ki se trudi razumeti stvari. Logično sklepanje, analiza, smiselni zaključki, itn, se nahajajo v sprednjem delu možganov (prefrontalni korteks). Zavest je uporabniku bolj prijazna kot podzavest, saj deluje na program logike. Pomaga pri oblikovanju zavestnih misli. V njeni domeni je vse, kar je praktično, uporabno in smiselno. Gre za teme za vsakdanjo rabo. Praktične misli razmišljaš pogosteje kot abstraktne. Prvič; ker si se primoran znajti v svetu, in drugič; ker tudi sam rad razumeš stvari. Tudi če si ustvarjalec ali umetnik, za kreativnim delom vedno pride na vrsto organizacijski, povezovalni in pomenski del. Stvari je treba naprej razložiti tako, da jih bo razumel tisti s katerim sodeluješ. Večji del življenja se torej zdi vezan na aktivnosti, ki zahtevajo uporabo zdrave pameti.

Zdi se, da karkoli misliš ali čutiš o nekom drugem, da pravzaprav misliš in čutiš o sebi. Podzavest sklepa, da je vse, kar misliš, namenjeno tebi. Ker si ti center izvora misli, si istočasno tudi predmet razmišljanja. Čeprav imaš občutek, da je sulica vedno uprta stran od tebe in da je plen nekaj ali nekdo drug (kot ti), pomisli še enkrat. Vprašanje, če podzavestni um loči razliko med »tabo« in »drugimi«. Mogoče podzavest intuitivno ve stvari, ampak je pa vprašanje, če je tako pametna kot zavest. Pamet ni nujno njena domena in epicenter moči. V tem je mojster zavestni um.

Če človek sam ustvari misel, potlej kamorkoli jo nameri, bumerang vedno pride nazaj. Ustvarjalec in pošiljatelj sta torej ena in ista oseba. Mogoče imaš o sebi pozitivno mnenje, nekdo drug pa ti gre blazno na živce. Čutiš živčnost, kar pomeni, da si nosilec živčnosti. Ko čutiš jezo ali frustracijo (o sebi ali drugem), tvoj iracionalni um pobere vibracije. Vibracije tvojega emocionalnega stanja. Misli in čustva, s katerimi hodiš na redne sprehode, prej ali slej oberejo tvoj korak.

Vse misli si seveda ne zaslužijo kraljevskega prestola. Nekatere seveda zasedajo pomembnejša mesta v dvorani uma. Mogoče resnično štejejo le tiste, ki jih razmišljaš v krogu. Misli, ki jih razmišljaš tudi, ko nimaš drugega dela. Tiste, na katere misliš le občasno, nikoli ne pridejo v izbrano množico. Niso miselna smetana. Misli, ki se ne ujemajo z izbrano skupino, običajno nimajo tako močne energijske moči. Redko te vlečejo k sebi tako močno, da bi bistveno vplivale nate in na tvoje odločitve. To lahko stori le dominantna misel, ki ti ne samo preide v navado (lahko tudi razvado). Taka, ki ima vibracijo in konjsko moč kot tisoč nabitih varnostnikov. Tista misel, ki vpliva nate tako kot Luna vpliva na Zemljo. To, kar dominira, kroji tvojo realnost.

Lahko sicer vseeno rečeš »misel je le misel, ni beseda, niti dejanje«. Ampak, če vsako dejanje začne z besedo, potlej se tudi vsaka beseda začne z mislijo. Nihče drug (razen tebe) ne more vedeti, kaj si misliš. In to je tvoja največja moč. Na kreativno in konstruktivno uporabo!

ČAS – včeraj, danes, jutri ali le tukaj in zdaj?

Thu, 21 Aug 2025 07:30:00 GMT

Čas je zanimiv koncept. Prepričanje, ki raste na vsakem drevesu je, da je čas linearen – sestavljen iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vedno gledaš nazaj, ko se spominjaš stvari. In vedno gledaš naprej, da planiraš ali se veseliš stvari. Čas pa mineva. Zdi se, da pojava minevanja časa v resnici ne moreš ustaviti. Lahko si sicer iznajdljiv in se izgubiš v kakšni zabavni dejavnosti. Takrat imaš občutek, da se je čas ustavil. Ko se ne ukvarjaš s tem, kar je bilo, niti ne razmišljaš, kaj bo, prideš do ideje, da šteje le to, kjer se nahajaš. In da ostalo ne obstaja.

Ne glede na spreminjajočo se naravo občutkov in tvoje osebno prepričanje pa se vseeno zdi, da je svet v konstantnem premikanju. Vse gre non stop naprej. Ko se gledaš na starih slikah, vidiš vizualne spremembe. Včasih se minevanja ne zavedaš, očitno postane šele po določenem času. Ko zamenjaš krog družbe, napreduješ iz dijaka v študenta, greš živeti na neko drugo lokacijo ali zamenjaš področje dela. Takrat zapiha veter spremembe. Prejšnje obdobje se je končalo in začelo se je neko novo. Šele ko je dogodek ali izkušnja preteklost, lahko izveš in bolje razumeš, kaj se je pravzaprav dogajalo v tistem trenutku. Zdi se, da ko si prisoten v tem ali onem momentu, nimaš vpogleda vanj. Za vpogled potrebuješ časovno distanco.

Šele pretek časa povzroči, da dobiš uvid in perspektivo. Prisotnost v »tukaj in zdaj« namreč umika uvid v taisti moment. Za razumevanje življenja in časa sta potrebni taisti stvari – življenje in čas. Spremembe človeka spodbujajo k razmišljanju, ki je prilagojeno vsaki novi situaciji. Razmišljanje, ki je postavljeno v nov kraj, med nove ljudi, v nov kolektiv in novo okolje, (vsaj delno) odstopa od prejšnjega miselnega modela. Ko v življenju obrneš nov list, to delno spremeni tudi tvoj pogled, navade in način, kako gledaš na svet okoli sebe. Ker skupek vseh sprememb ljudje doživljamo na notranji ravni, se posledično spremenimo tudi mi sami.

Mogoče je ideja, da je čas podvržen minevanju ta, ki jo najlažje razumemo. Miselni konstrukt za lažje razumevanje za vsak žep. Prej verjameš v stvari, ki jih razumeš. To, kar se ponavlja kot najbolj predvajana reklama, prej ali slej postane absolutna resnica. Postavi ti klicaj nad glavo. Misel, ki bazira izključno na tvoji domišljiji, pa je lahko izredno zabavna, vendar jo imaš spravljeno v mapi kreativnosti. Pušča te z vprašajem nad glavo. Preteklost, sedanjost in prihodnost za um funkcionirajo perfektno. Stvari si je pač treba nekako logično osmisliti. Pametni um se nerad valja v mlakuži nevednosti. V idejo, da je čas optična prevara, ki jo je ustvaril naš raz(um), seveda ne bo verjel. Da um manipulira s samim seboj zato, da si pomaga, čeprav verjame v laž, je zanj nedopustno. Preteklost je torej uporabna ideja. Praktično orodje za osmišljanje sedanjosti in predvidevanje prihodnosti.

Kaj pa ideja, da je vse, kar obstaja, ta trenutek? Da čas v resnici ni preteklost, sedanjost in prihodnost, ampak samo srednji del. Po tej teoriji sedanjost iz vidnega polja briše to, kar je bilo, in to, kar bo. Priznava pa samo to, kar je. Ni preteklosti, ne prihodnosti. Edini čas, ki obstaja, je sedanjost. Ko razmišljaš o razočaranju, ki si ga nekoč doživel, to počneš ta trenutek. Ko premlevaš o pomembni obveznosti, ki te čaka naslednji teden, to zopet počneš ta trenutek. Ko boš v situaciji in na lokaciji, da boš soočen s tem, kar pričakuješ, pa to ne bo več prihodnost, ampak sedanjost. V trenutku boš torej vedno samo tukaj in zdaj. To diši (ali smrdi) po kronični ujetosti v sedanjost.

Ali biti ujet v ta moment pomeni, da si v večnem zaporu sedanjega trenutka? Kletka, iz katere v resnici ne moreš pobegniti. Da si vedno prilepljen na selotejp sedanjosti. Plus tukaj in zdaj je, da ti momentalno odvzame boleče spomine. Križi, ki so se nekoč zgodili, za hip ne obstajajo. Lahko ti prihrani glavobole, povezane s kontroliranjem in napovedovanjem lastne prihodnosti. Takrat preprosto ne razmišljaš o stvareh, ki so izven tvojega polja kontrole. Če preteklost vedno znova podoživljaš, jo vlačiš v sedanjost. Če pa si delaš fiktivne skrbi za prihodnost, pa ustvarjaš teiste skrbi v sedanjosti. Umišljeno pa tako postane oprijemljivo in realno.

Mogoče je človeška glava (pre)močno pod vtisom racionalnega razmišljanja. Center za vse logično in razumsko se nahaja na levi strani možganov (leva možganska hemisfera). Najrajši od vsega razumemo stvari. Radi vemo, kaj se dogaja. Vedno smo v nizkem štartu za različne scenarije v življenju (fiktivne in realne), kar nam pomaga pri funkcioniranju v vsakdanjih situacijah. Razum rešuje izzive in prihaja do rešitev. Vsa pravila, ureditve in kodeksi, ki smo si jih izmislili za lažje razumevanje sveta, bazirajo na logiki.

Podobno je s tro-delnim konceptom časa (prej-sedaj-potem). Zaradi konvencionalnosti ga imamo bolj v ušesu in psihi. Deluje bolj domače kot ideja enočasnosti. Čeprav ti svet v vzvratnem ogledalu enkrat povzroča bolečino, drugič trpljenje in tretjič skrbi., te pogled naprej lahko ovije tudi v veselje, navdušenje in pričakovanje. Tradicionalen čas je mogoče res izmišljotina človeštva, ampak negiranje le-tega še vedno ne more parirati dejstvu, da gre za najbolj popularen koncept časa na svetu. Kar ti seveda ne sme vzeti volje. Obratno, mora ti jo dati. V kolikor si na napačni strani popularnega.. Ko svet verjame v eno, ti vedno lahko verjameš v drugo. Viva la alternativa!

SMISEL – ali ga lahko najdeš v prihodnosti ali je ta prisoten že od vekomaj?

Thu, 14 Aug 2025 08:00:02 GMT

Ko omeniš besedo smisel v povezavi z življenjem, lahko hitro dobiš predstavo, da gre za nek višji cilj. Tvoj smisel. Nekaj, za kar si bil kot človek postavljen na svet. Nekaj, kar ti leži bolj kot vse ostalo. Nekaj, kar ti je namenjeno. Ideal ali poslanstvo, za katerega se živi (in tudi umre). Če temu dodaš še gorečo strast, pa prideš še do enega vzvišenega občutka - globok občutek izpolnjenosti in namena. Motivacijski občutek, ko o njem razmišljaš. Namenski, ko ga prakticiraš.

Življenjski smisel bi lahko bil sinonim za aktualizacijo. Po Maslowu, ki je izumil hierarhijo človekovih potreb, se ta nahaja v samem vrhu gore. Kot zvezda na božičnem drevesu aktualizacija predstavlja najvišji del med najvišjimi. Čeprav se vse (nižje) potrebe imenujejo potrebe, je smisel zastavonoša. V igro lahko pride šele, ko imaš zadovoljene osnovne potrebe. Ko nisi lačen, ne žejen. Pride za streho nad glavo in ostalimi eksistencialnimi varnostmi. Gre za višji razred na letalu.

Sicer ni nemogoče, ampak težko resnično poletiš, če imaš spodnje potrebe močno podhranjene. Če ti gre glavnina energije v zadovoljevanje potreb po sprejetju in ljubezni, in če se ukvarjaš s potrebo po pripadnosti v družbi ali svetu, potlej ti jo ostane bore malo ali nič za smisel. Če aktivno zadovoljuješ potrebe na nižjih nadstropjih v stolpnici, lahko zamudiš priložnost, da bi se povzpel na nebotičnik smisla.

Mogoče je smisel preprosto nekaj v čemer si dober. Tisto, ko nekaj delaš prav, brez da bi znal točno razložiti formulo uspeha. To je tista stvar, ki je mogoče drugim najtežja na svetu, ampak ti jo delaš lahkotno in igrivo. Breme za druge ti prenašaš z malim prstom, brez da bi si lomil hrbet. Smisel je nekaj, kar se začne kot igra, ki jo igraš zavoljo igre same. Če si v igri dober ali celo izjemen, bo to čez čas postalo več kot očitno. Kvaliteta in užitek, ko nekaj počneš, bosta na koncu odločilni dejavnik ali boš z dejavnostjo nadaljeval ali pa jo opustil. In obratno, če bo vse skupaj delovalo kot muka, ti bo vzelo vso voljo. Spilo ti bo vse živce.

Je pa razlika med »nekaj imeti« in »nekaj pridobiti«. Če je smisel že del tebe in tvojega življenja, je to drugače, kot če si prizadevaš, da bi ga šele pridobil. Prvo se zdi mala malica, drugo pa ne tako zelo. Če razmišljaš, kako priti do smisla, lahko ta deluje kompleksno. Lahko izgleda kot razvejano drevo. Če se vanj poglobiš, ugotoviš, da ima vsak list svojo teksturo in malenkost drugačen odtenek barve. Ko je smisel pika v daljavi, lahko deluje hladno in oddaljeno. Čeprav obstajajo raznolike poti kako priti do tja, so mogoče odločilni namigi, ki jih dobiš tekom procesa. Stvar ti po začetnih krčih bodisi steče ali ne. Seveda si lahko namensko izbereš željeno področje in se tja zavestno usmeriš, vendar ni nujno, da boš v izbrani dejavnosti tudi zablestel.

Nekdo se bo s svojim smislom srečal v rosnih letih. Tako rekoč mu bo smisel položen v zibelko. Otrok naredi stvar, brez da bi razumel kaj sploh dela. Prvič ali drugič jo prime v roke in točno ve, kaj mora narediti. Ko te brez pretiranega in vnaprej znanega razloga vleče k neki stvari, to stvar opravljaš skoraj samodejno. Ko nekaj valjaš po mislih iz lastnega gušta in iz te stvari oblikuješ kreativne skulpture, je to lahko pomemben pokazatelj. Pokazatelj, da je to nekaj več kot le zabavna miselna distrakcija ali bežna simpatija. Ni pa nujno, da zgodnja izpostavljenost »smislu« vodi v veliko ljubezen.

Sploh, če si vsi okoli tebe želijo uresničitve bolj kot ti sam. Na koncu imaš občutek, da moraš izpolniti pričakovanja okolice. Da si v resnici na misiji za tuj cilj, ki nima veze s tabo. Cilj, ki je zrastel na zelniku drugih ljudi, lahko deluje utrujajoče, prazno in brezpomensko. Kot otrok mogoče težko rečeš, da si do nečesa prišel izključno po lastni volji. Če na primer izkažeš interes za igranje bobnov in ti starši na koncu (zaradi praktičnih razlogov) kupijo sintesajzer, ni nujno, da boš pritiskal na tipke s tako vnemo kot bi zbijal po kotlih in činelah. Mogoče inštrument posvojiš, mogoče ne. Lahko pa preko predloga staršev razviješ splošen občutek za ritem in glasbo.

Lahko te torej smisel doleti precej zgodaj, lahko veliko let kasneje. Včasih se ti lučka prižge že v obdobju raziskovanja lastne identitete in iskanja svojega mesta pod soncem. Ravno v času, polnem dogodivščin, poskusiš največ novih stvari. Skriti zaklad odkriješ, ko primeš za kitaro ali za pisalo in narediš svoj prvi komad. Lahko se po naključnem izletu v najbolj odmaknjen kraj na svetu noro zaljubiš v potovanja. Kot strela z jasnega pa te smisel lahko doleti tudi kasneje. Praktično te mojstri razsvetljenja lahko obiščejo kadarkoli. Dokler ti izročijo ključ za razumevanje, lahko zabavno postane tudi koristno. Zatorej smiselno.

AVTORITETA – sokolska karakteristika ali pot v vedno večjo osamo?

Thu, 07 Aug 2025 08:00:00 GMT

Biti avtoriteta na nekem področju je sinonim za »biti v nečem izjemen«. Nekdo, ki je ali unikaten v svojem izrazu, bodisi boljši v nečem od velike večine. Rezultat je, da štrli iz povprečja kot štrli plavut morskega psa iz vode. Gre za sedež v dvorani, ki je rezerviran za tiste, katerih izjemna sposobnost je podprta z rezultati - visokimi rezultati. Karieristi držijo visok standard svojega dela skozi daljše časovno obdobje. Šteje dolgoživost. Pravilo 10.000 ur, ki pravi, da lahko postaneš ekspert na področju, kjer vložiš toliko ur prakse. In če sedaj ure preračunaš v leta, dobiš čez 9 let konstantnega dela

Ena prvih asociacij na avtoriteto je lahko, da gre za neko superiorno silo, ki dominira. Energija, ki prevladuje in vodi. Močna prezenca, ki deluje kot veslo s katerim ladja pluje po razburkanem morju. Če je nekdo oklican za avtoriteto, se to nanaša na neko izjemnost osebe, ki je prepoznana od »zunaj«. Pride iz slovesa, ki ga tej osebi pripisujejo drugi ljudje. Običajno upravičeno. Čeprav gre v osnovi za neke notranje kvalitete človeka, ki so dovolj drugačne in posebne, da ga ločijo od množice, avtoriteto v resnici ustvari okolica.

Vse skupaj se začne z dobrim glasom, ki izhaja iz sposobnosti. Nekdo, ki ga ljudje držijo visoko – v mislih in dejanjih, se odraža v podpori. Ljudje, ki glasno izražajo svoja osebna mnenja, posledično gradijo pomembnost te osebe. Rodi se avtoriteta. Dejstvo je, da je tak človek na nekem področju preprosto kvaliteten. In to ga dela posebnega v očeh drugih ljudi. Na koncu oseba, o kateri se razmišlja in govori v obliki superlativov (najboljši, najuspešnejši, najhitrejši, največji), lahko postane nek simbol odličnosti. Prime se jo sloves izjemneža.

Avtoriteta poseduje kvalitete, ki bi jih ljudje radi imeli, pa jih nimajo. Simbolizira nek ideal, boljšo verzijo samega sebe, ki je za večino nedosegljiva. Avtoriteti so cilji in dosežki izredno pomembni. Sveta stvar, ki ji posvečajo večino svojega časa. Ni presenečenje, da taka oseba živi v svojem svetu. V svetu, ki je varovan pred zunanjimi vplivi. Ker primarno sledi svoji viziji, je v splošnem idejno in fizično izoliran. Zase se drži zato, da lažje kontrolira smer svojega življenja. Ne želiš namreč skreniti s svoje poti, ki ga prinese prevelika vključenost v družbo.

Odklop od zunanjega sveta je torej nujno potreben. Predpogoj, da se lahko v celoti posvetiš uresničevanju svojih idej. Puščavniki, ki gredo v prostovoljno osamo iz razlogov, povezanih s svojim poslanstvom, imajo običajno tudi močno osredotočenost. Laserski fokus. Počnejo samo in izključno izbrane stvari in te konsistentno. Ko se posvetijo delu, gredo na vse ali nič. Da si povečajo možnost uspeha in ublažijo udarce spodrsljajev, iz praktičnih razlogov podpirajo filozofijo »manj je več«.

Avtoriteta je povezana z močjo in vplivom. Je sinonim za vsakogar, ki je v določenem pogledu močnejši in vplivnejši. Alfa samec je »cappo di banda« tropa ali krdela. Živali svojo avtoriteto izražajo primarno skozi dominacijo (nasilje), med ljudmi pa so taktike izražanja moči lahko ovite v celofan pomoči, sodelovanja in družbene enotnosti. Tip avtoritete, ki se je vsi bojijo, ker je nevaren in ogromne postave, vsi poznamo. V vsaki skupini se najde kakšen predstavnik, ki svojo moč nad drugimi rad izraža na fizičen ali verbalen način. Gre za tipe, ki izgledajo kot nfl športniki, boksarji ali drugi strong man-i, kjer se uspeh meri s fizično močjo.

Ampak avtoriteta je lahko po naravi tudi tiha voda. Ta se ne meče ven ne fizično, niti ni najglasnejša v družbi. Njen namen ni, da druge fizično ali psihično poniža. Rajši se izpostavlja s svojim umom, delom oz. spretnostjo. Tiha voda pa je tudi tista, ki običajno povzroča najmočnejše valove. Pravzaprav ravno ljudi, ki ne posedujejo serijske samozavesti, imajo pa neko posebno sposobnost, ki deluje kot najboljša stvar pod soncem, v modernem času dojemamo kot prave avtoritete.

Glavno delo, ki ga opravlja nekdo s sokolsko naravnanostjo, je v resnici mentalni fitnes. Ko sta na mestu glava in srce, takrat točno veš, kaj moraš narediti. Veš, kaj ima zate absolutno pomembnost in zakaj je temu tako. Izhodišče za nadaljnji potencial. Zaradi vseh psihičnih in fizičnih naporov, ki so povezani z mehaniko, ki stoji v ozadju nekoga, ki je nekje dalj časa izjemen, je izjemnost nemogoče dati na auto-pilota. Status avtoritete je zato težko doseči, še težje pa ga je vzdrževati.

Najtežji del je povezan z energijo, ki jo je potrebno redno vzdrževati in vlagati v svoj projekt. Ure in dnevi in tedni in leta ti bodo minevali hitreje. Garantirano je, da boš plačal s časom in energijo, mogoče tudi finančno. Preteklo bo ogromno časa, preden boš v drobovje razumel, kaj sploh počneš. Delo brez konca ti bo spilo ogromno živcev. Vzelo ti bo ogromnih lepih sončnih dni, ki bi jih lahko preživeli v brezskrbnosti. Skrajšalo ti bo tudi spanec marsikatere noči.

Kdo torej sploh podpiše »papirje za avtoriteto«? Kdo je pripravljen plačati ti. »avtoritetni davek«?Davek za izjemnost ima pač svojo ceno. Status odličnosti ni zastonj. Mogoče se na vlak avtoritete prej usedejo večni študenti s tendencami deloholizma. Ne le romantično-zaljubljeni v pridobivanje novih znanj, ampak detektivi po duhu. In kdo pri zdravi pameti bi se strinjal z vsemi pogoji za kvalifikacijo, če ne le tisti, ki mu je to edina in najbolj pomembna stvar na svetu?!

TRANSFORMACIJA – rojstvo novega sveta ali zgolj nova aktivacija obstoječih kvalitet?

klemen.globocnik@gmail.com (Klemen Globocnik) — Thu, 31 Jul 2025 08:00:00 GMT

Transformacija je velika beseda za proces, preoblikovanje ali preobrazbo. Momentalna »kot bi tlesknil s prsti« transformacija se sliši izredno privlačno. Ali dejansko obstaja izven fantazije, pa je druga pesem. Preobrazba je običajno nekaj, kar traja dalj časa in je vse prej kot mačji kašelj. Vse, kar človeku ni vidno v trenutku, postane očitno v času. Transformacija se torej ne zgodi, ampak se dogaja.

Če bi veljalo prvo, bi do procesa preobrazbe prišlo po liniji najmanjšega napora. Najbolje, da kar v spanju ali med ležanjem na kavču. Zakaj bi se zagrizeni fitneser cele dneve fizično maltretiral v telovadnici in si dni, tedne in mesece organiziral okrog treningov, če bi to lahko storil takrat, ko ne trenira?! Zakaj bi prilagodil urnik telesnega okrevanja in celotno prehrano, če pa bi dobil identične rezultate kot sosed s trebuščkom, ki mu na kraj (zdrave) pameti ne pade, da bi šel na sprehod?! Če bi bilo spreminjanje lahko, potem bi vsi lahkotno skakali iz ene spremembe v drugo. Transformirali bi se takrat, ko ne bi imeli drugega dela.

Sprememba za 180 stopinj. Že sama beseda »sprememba« včasih zveni osovraženo. Ljudje se namreč nočemo spreminjati. In tudi če se hočemo, se moramo še vedno dalj časa nagovarjati. Iti čez notranji konflikt, da je stvari sedaj pač treba narediti drugače kot smo jih bil vajeni. Mogoče tudi, da je spremeniti obstoječo stvar težje kot pa se navaditi na nekaj čisto novega, kar v preteklosti nisi nikoli počel.

»Kakor si boš postlal, tako boš spal«. In tudi, če na taki ali drugačni postelji spimo vsi podobno, nič vrednega ne pade kar iz neba. Stvari se običajno zgodijo, ker ti delaš na njih. To še posebej velja za transformacijo. Zahteva tvojo miselno pozornost, ki ji sledi praktična implementacija. Hudičevo šteje, kaj razmišljaš. Če je kje in kdaj ključno-pomemben tvoj miselni ustroj, potlej je pomemben tam, kjer je potrebno vnesti neko spremembo.

V primeru preobrazbe je sprememba (mišljenja, početja) pravzaprav edina pot. Ni zgolj zaželena, ampak nujna. Potrebuješ jo, ker druge poti ni. Sploh, če bi rad imel nekaj, kar trenutno nimaš. Ko stvari delaš podobno kot običajno, vedno dobivaš podobne rezultate. Drugačen pristop pa je tisti, ki kliče po spremembi. Drugačno mišljenje in navade se odražajo v drugačnih procesih. Konsistentne spremembe čez čas pripeljejo do transformacije.

Med tem, ko so običajne misli samodejne in lahkotne, nove misli delujejo nenaravno in izven karakterja. Pijejo energijo tako kot dehidrirane rože pijejo vodo. So ogromni porabniki energije. Baterijo ti žrejo kot električni avto za mestno vožnjo, s katerim se odločiš iti na morje. Traja lahko kar nekaj časa, da neobičajno postane vsakdanje. Kdor prej ne vrže puške v koruzo, po daljšem deževnem obdobju zagleda mavrico.

Včasih je sprememba tako drastična, da se niti ne prepoznaš več. Kot da živiš življenje nekoga drugega. Tako kot zamenjaš oblačila glede na letni čas, se zdi, da predrugačiš tudi samega sebe. Sprememba ti s prstom pokaže na luknjo, ki jo je potrebno zakrpati. Osvetli ti temo, ki jo namerno ignoriraš. Lahko tudi razkrije umazanijo, ki jo namerno pometaš pod preprogo. Čeprav je mogoče rešitev, ki je ne želiš videti.

Vsaka transformacija je osebnostna in osebna istočasno. Ker vpliva na tvojo osebnost, te spremeni kot osebo. Včasih samo delno, drugič v celoti. Več malih sprememb tu in tam pa na koncu pripelje do celostne preobrazbe. Vpliva nate, ampak samo ti veš in vidiš, kako. Ti sam si namreč tisti, ki ti je vidno to, kar se s tabo dogaja v procesu. Včasih pa še ti sam ne veš točno skozi kaj greš, ko hodiš čez hribe in doline. Kasneje prideš do zaključka, da so ti stvari, ki jih nisi bil vajen, dale novo obliko. Življenje te je pregnetlo kot bi bil iz plastelina.

Lahko preoblikuješ svoj um ali menjaš poklic, se povzpneš na karierni lestvici ali začneš nov projekt. Lahko, da gre za uvedbo zdravega načina življenja in spremembo prehrane ter preoblikovanje telesa. Bodisi gre za psihično (duhovno, poklicno) ali fizično (vizualno, telesno) transformacijo, v vsakem primeru gre za skrajno osebno stvar. Intimno dogajanje za zaprtimi vrati tvoje psihe.

Preobrazba ni za vsakogar. Smiselna je za tistega, ki si jo osmisli. Smisel pa je kot po meri ukrojen suknjič. Tam, kjer je smisel, tam je običajno tudi želja in akcija. Mogoče, da je smisel prva in zadnja črka abecede, ko govorimo o transformaciji. Vse se začne z njim. Vse se konča z njim. In mogoče je tudi prava preobrazba možna samo in izključno takrat, ko je bazirana na smislu. Da ti življenje izplača pozitivne obresti v obliki dividend samo tam, kjer plačaš svoj davek.

TRPLJENJE – sovražnik do smrti ali veslo za smisel življenja?

klemen.globocnik@gmail.com (Klemen Globocnik) — Thu, 24 Jul 2025 08:00:00 GMT

»Kakšen lep dan za trpljenje!« Kolikokrat si se zavestno odločil, da želiš zganjati mučenika samovoljno? Ali se ti je večkrat zgodilo, da te je občutek neznanske utrujenosti psihe, duha ali telesa preprosto obiskal naključno? Verjetno prej slednje. Trpljenje običajno pride, ko ga pričakuješ toliko kot sneg sredi poletja. Pride kot izterjevalec na dom. Ni ti treba meditirati in poslati namere v vesolje. Trpljenje ti lepo počutje postavi na glavo točno tam, kjer misliš, da je vse v najlepšem redu. Tam, kjer se nikoli ne sprašuješ, da bi šlo lahko kaj narobe. In to takrat, ko si zaposlen z drugimi stvarmi.

Res je, da smo ljudje občutljivci. Stvari nas lahko prizadenejo povsod, kjer so v igri čustva. Že samo neprava beseda ali dejanje ti lahko hitro stopi na prste in sproži plaz trajajočega slabega počutja. Nekaj, kar ne moreš rešiti ali se sprijazniti, se lahko raztegne kot večni ponedeljek v bedni službi. WTF moment postane stanje in snežna kepa se vali dalje. Zima v duši grize naprej, dokler iz muhe ne nastane slon. Rodi se trpljenje.

Karkoli že počneš, daš na prisilno pavzo v tistem momentu. Deluje kot radijska čestitka »za trenutek naj delo odloži…«. S to razliko, da je neprijetna. Trpljenje ti lahko postavi barikado na ravno pot brez ovinkov. Popolnoma spraven avto si sredi avtoceste primoran ustaviti in poklicati avtovleko. Situacija te stisne v kot v odprtem prostoru. Kot banda z ulice te prisili, da izprazniš žepe in izročiš denarnico. Za nagrado ali kazen jo v vsakem primeru dobiš po kepi.

Zdi se, da je trpljenje pač sestavni del življenja. Del človeške programske opreme. Ali se lahko znebiš nečesa, kar se te drži tako kot lastna koža? Morbiden primer, ampak zgolj za ilustracijo. Brez kože bi ne samo vizualno izgledal čisto drugače, bil bi tudi veliko bolj pod podvržen vplivom okolja – bolj ranljiv in dovzeten za infekcije. Potrebuješ občasno trpljenje. Čeprav si ga ne želiš. Mogoče bi odsotnost trpljenja v manjših dozah človeku prineslo duševno razdejanje katastrofalnih razsežnosti. Mogoče se zato občasno usedeš na ježa in nekaj časa ležiš na bodicah kot fakir.

Res je, da ima vsak svoj prag bolečine in tolerance. Mogoče ti več trpljenja ustvari trdo kožo. Kar te ne ubije, te ojača. Ali z**** mentalno. Verjetno drži oboje, odvisno od posameznika. Nekdo namreč premore večjo dozo, drug manjšo, za tretjega se zdi, da ga bo pokopal že najmanjši odmerek. Lahko tudi, da karkoli narediš, da občutek, ki ti para dušo in psiho, preprosto ne izgine. Do neke mere ti non stop diha za vrat. Stoji ti pred faco na nesramno-kratki distanci, da vohaš neprijeten zadah.

Mogoče ti tako ne preostane nič drugega, kot da daš trpljenju povratno informacijo. Da odgovoriš s tem, da v temno vodo skočiš na glavo. V tisto, ki jo trenutno bojazljivo opazuješ s strahospoštovanjem, namočiš še kaj več kot le prste nog. Mogoče trenutno ne veš, da trpljenje v najboljšem primeru lahko deluje kot motivacija. Gorivo za uspeh. Uspeh na ramenih nečesa, kar te je tlačilo dol leta in leta, ampak ti po nekem čudnem ključu ni ustavilo srčnega utripa. Kontra. Postalo je ne samo razlog zanj, ampak tudi smisel vsega. Lahko, da ko se s trpljenjem začneš poglobljeno ukvarjati, izgubi svoj negativni naboj. Hiba sveta čez noč postane tvoje poslanstvo. Črni oblaki in strele postanejo mavrica.

Marsikdo zato naglas govori o trpljenju, ker se na ta način sooča z lastno stisko. Mogoče ti občutki ujetosti, tesnobe in depresije lahko pomagajo osmisliti na videz nesmiselno življenje. Na hrbtu trpljenja lahko zrastejo kariere in vzklijejo poslovni projekti. Ali torej izražanje trpljenja lahko tudi osvobaja? Pomisli, kaj ti naredi ujeta bolečina brez ventila za izražanje v primerjavi s tisto, ki jo daš ven iz sebe in pošlješ v svet?! Tista, ki jo pred svetom skrivaš, te drži v zaporu, ki si si ga postavil sam. Služenje samo-odrejene zaporne kazni. Najhujše trpljenje, ki si ga lahko nakoplješ, je tisto na lastni recept. Samodiagnoza. Trenutno-težja pot pa se dolgoročno lahko izkaže tudi za lažjo. V procesu trpljenja namreč lahko narediš točno to, kar misliš, da te bo pokopalo, če le pisneš besedo o tem.

Da ti življenje hoče samo dobro, v momentih trpljenja deluje kot slana šala. Ampak, če nad nečim nimaš ne vpliva ne moči, ali je lastno trpljenje potrebno samo objeti? Ali se do svojega največjega sovražnika lahko obnašaš prijateljsko? Če imaš v razredu same problematike, ali jih boš poskušal spametovati ali se jim boš rajši prikupil? Ne želiš biti prejemnik trpljenja. Verjetno lažje sprejmeš njihovo igro kot jih spraviš k pameti. Mogoče, da ko trpljenje enkrat sprejmeš, se bo tudi trpinčenje ustavilo. Če se ne bo ustavilo, pa vsaj zmanjšalo. Sprejeti pa ne pomeni nujno, da ostaneš tiho in v svojem kotu s sklonjeno glavo. Mogoče se boš moral postaviti zase in pljuniti trpljenju direktno v obraz.

Epilog je sledeč. Konec dneva mogoče trpiš zato, ker ne znaš »ne trpeti«. Da je igra življenja istočasno igra trpljenja. Da gre za čisto naravno stanje človeka, ne za izolirane občutke, ki jih doživljajo le umetniki in ostali izobčenci sveta. Da je različna samo naša percepcija mučnih trenutkov. Odziv na trpljenje. Bodisi ga vključil v urnik dnevnega reda, bodisi ga konzumiraš le občasno in v malih flaškah. Lahko se trpljenju umikaš v nedogled, ampak če mu v resnici ne moreš pobegniti, potlej je le vprašanje časa, kdaj si bosta na življenje in smrt zrla iz oči v oči. Kot dva kavboja na divjem zahodu, kjer bo le eden stal pokončno.

GLASBA – rešitelj sveta ali uničevalec vsega?

klemen.globocnik@gmail.com (Klemen Globocnik) — Thu, 17 Jul 2025 08:00:00 GMT

Nekdo, ki je zaljubljen v glasbo, se verjetno sprašuje, če obstaja močnejša vez, kot je tista med umetnikom in ljubiteljem. Ali obstaja še kaj močnejšega in pomenljivejšega kot to čudovito razdejanje, ki ga v tebi povzroči glasbeni vihar? Ko se te dotakne nekaj brez besed in brez predhodne najave, te seveda ulovi popolnoma nepripravljenega. Čustveno bosega. Glasba te preseneti na način, ki ga nikoli ne bi mogel pričakovati in predvideti.

Seveda ti ni jasno, kako je to sploh mogoče. Da te (izključno) zvok lahko tako zelo premakne. In to točno tam, kjer te druge stvari ali ljudje niti približno ne morejo. Ampak ravno to dela glasba. V tebi premika gore in burka oceane. Samovoljno preureja tvojo čustveno pokrajino. Skupni imenovalec glasbe so emocije. Čustva, ki prej niso obstajala, ti kar naenkrat potrkajo na zadnja vrata tvojega srca. Mrtve misli oživijo. Čeprav imamo ljudje različne življenjske izkušnje in izhajamo iz različnih okoliščin, se na ravni čustev vsi srečamo.

Glasba občutke še dodatno potencira. Napihne jih kot balon. Običajna sreča se zdi sreča na kvadrat, nesrečnemu pa še dodatno zbije počutje. Karkoli čutiš dominantno, to se ojača. Kot bi vrtel gumb na radiu in iskal (dejansko zanimivo) radijsko postajo, v glasbi iščeš potrditve za svoje počutje. In vse to (in še več) najdeš preko svojih najljubših bendov. Umetnost je namreč katalizator nečesa univerzalnega – človeških čustev. S tem, ko umetnik izraža svoja pogosto intenzivna čustva, avtomatsko naslavlja čustva drugih ljudi. Močna čustva so glavni razlog, zakaj se vozimo čez mejo do italijanskih sosedov na razstave. So razlog, zakaj naredimo 10 ur vožnje v eno smer samo zato, da obiščemo koncerte tujih bendov iz vsepovsod. Za gluhega za umetnost je to mogoče norost v vseh ozirih. Ampak to neracionalno početje ima v ozadju svojo smiselno logiko.

Glasba združuje elemente zvočne, vizualne in oblikovalne umetnosti. Dela vse, kar delata slika in film, istočasno pa vključuje še zvok. Poleg audio elementa med drugim lahko gledaš kratke zvočne filme (videospote), prebiraš tekste ali poslušaš intervjuje članov benda. Kot poslušalec imaš na voljo več možnosti, da spoznaš muzičarja. Glasba na nek način pokriva širši doživljajski spekter. Preprosto ima več šans, da je opažena. Vedno najde tebe. Ne najdeš ti nje. Brez da bi jo načrtno iskal, ti »tebi nič-meni nič« potrka na vrata sama od sebe. Takrat, ko si v najbolj občutljivem obdobju življenja. Takrat, ko si sam ne moreš (ali ne znaš) pomagati, ti most naredi glasba.

Čustvena teža, izgubljenost, jeza, praznina, osamljenost, pomanjkanje čustvene podpore – vse to so idealni pogoji, da se v glasbo naravnost zatrapaš. Ta ti namreč pove nefiltrirano resnico. Pljune ti jo direktno v obraz. Negativna čustva, ki iščejo izhod ven iz tebe, so izredno rodovitna zemlja, kjer glasba seje svoja semena. To ni nek zlobni plan glasbene industrije. Ne pozabi, da je umetnik primarno oseba, ki si utira svojo življenjsko pot in išče svoje mesto pod soncem. Ni redko, da je ravno glasba njegova odrešilna bilka. Orodje za izhod iz brezizhodne situacije.

Kakšen bo na koncu vpliv glasbe, pa je v celoti odvisno od poslušalca. Glede na to, da vsakemu pritiska na drugačne note. Ker gre za stvar (ne človeka), te prava glasba v resnici samo razume (ne obsoja). Lahko tudi rečeš, da razumevanje kaže na način, ki ga ljudje običajno nismo zmožni. Če se odločiš za pogovor na štiri oči z osebo (naj bo družinski član, prijatelj ali partner), je velika verjetnost, da se bo ta zaključil z nasvetom ali sodbo. Nič narobe, ampak ljudje v delikatnih situacijah potrebujemo predvsem poslušalca. Na koncu pa dobimo vse drugo - svetovalca, kritika ali samooklicanega rešitelja.

Glasba pa ti daje varen pristan. Zdi se, da se avtor predvidoma sooča z isto (ali sorodno) stvarjo kot ti. Opogumlja te, saj ti očitno daje vedeti, da v svojem pogubnem sentimentu nisi sam. Glasba te razume popolnoma, zato tudi ti razumeš njo. Igra neke vrste terapevta. Kako je možno, da te nihče na svetu ne razume tako dobro kot te lahko razume neka stvar? Da ti je najbližje nek tujec, ki je svoje srce izlil na list papirja in vse skupaj zapakiral v zvočni celofan. Če se tvoj notranji svet ujema z njegovim, na podlagi podobnega sentimenta pride do telepatske povezave. Zdi se, da glasba govori z najbolj delikatnimi deli tvoje duše.

Ampak kot vsaka druga stvar, ki jo najprej konzumiraš zmerno, nato pa predoziraš spet in spet, ti tudi glasba lahko pomaga le do ene točke. V pomoč ti je le toliko časa, dokler se ne obrne proti tebi. Lahko rešuje življenja, lahko pa začne delati škodo. Vse to se zgodi, če glasba postane tvoje Sonce, ti pa njena Zemlja. Takrat, ko gre za občutke popolne lojalnosti in predanosti v stilu nesmrtne romantične ljubezni. Midva (z glasbo) proti celemu svetu. Ko ne potrebuješ ničesar in nikogar drugega več. Ko od nje dobiš vse, kar potrebuješ. Če te kdo vpraša, ali ti je všeč ta ali oni komad med tem, ko imaš občutek, da si ti sam ta komad. Nekaj, kar poslušaš tolikokrat, da se ti zdi, da ta komad pozna vsaka tvoja celica v telesu. Glasba ti v tem primeru ne daje samo močnih občutkov, ampak tudi vzvišene. Občutke vsemogočnosti. Da si na vrhu sveta. Vse skupaj se ne koncu zdi nadnaravno. To seveda ni nikakršno opozorilo - glasbena policija namreč ne obstaja. Če pa bi, pa bi bilo sporočilo podobno kot piše na škatli cigaret: »Preveliki odmerki lahko škodujejo vašemu zdravju«.

RESNICA – univerzalni mit ali skrivnost v razodetju?

klemen.globocnik@gmail.com (Klemen Globocnik) — Thu, 10 Jul 2025 08:48:30 GMT

Mit resnice je, da je resnica univerzalna. Da svet še danes potuje po istih, ustrojenih tirnicah. Tirnicah, ki so bila začrtane davno nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami. Radi se igramo s predpostavko, da za vsako stvar na svetu obstaja neka resnica. Tista, ki bazira na dejstvih in ki jo moramo najti. Radi mislimo, da je življenje veliko več od tega, kar lahko razumemo. V duhovnih krogih hitro izveš, da veš manj kot 1% vsega, kar na svetu obstaja. Mogoče se sprašuješ, ali kje obstajajo navodila, ki detajlno opisujejo, kako postopati prav v tej ali oni situaciji. »Kje torej dobiti vso to resnico?« je vprašanje za milijon dolarjev.

Lahko vzameš v roke knjigo vseh knjig. Najbolj popularna knjiga na svetu nosi krono z razlogom. Verjetno. Če ne prideš do zaključka, da so ti stvari jasne še manj kot prej. Z jezikom prispodob, ovitih v večne modrostmi in napotke za etično in moralno življenje, seveda ni nič narobe. Zasluži si medaljo za dobronamernost. Zatakne se lahko drugje - pri (ne)razumljivosti besedila. Ta omejitev te pripelje do naslednjega spoznanja, da resnice nikoli ne dobiš na pladnju. Moraš jo odkriti sam. Ampak informacija je vsepovsod. Srečaš jo lahko na vsakem koraku. Že pred internetom je bilo informacij v obliki knjig ogromno. In če po resnici sprašuješ ljudi, hitro ugotoviš, da je vsak pameten po svoje.

Mogoče je resnica resnica zato, ker vanjo verjameš. Na podlagi izkušenj si razvil prepričanje, ki je vplivalo na tvoj pogled na svet. Je kot po meri ukrojen suknjič, ki ti paše zato, ker je tvoj. Rad ga nosiš, ker je podaljšek tvoje identitete. Za resnico imaš občutek, da je nekaj več. Da zanjo živiš. Čeprav gre mogoče zgolj za tvoja prepričanja, izkušnje in poglede - osebne nastavitve.

Čeprav vsi izgledamo sorazmerno podobno in za komunikacijo uporabljamo podobne besede, v srcu delujemo malenkost drugače. Vse, kar je vezano na notranji svet in dušo, je bolj kot v besedah razumljivo le v obliki vedenja, intuicije, prebliskov, slutenj in občutkov. O subjektivni resnici sicer lahko govoriš, vendar bolj kot o njej govoriš naglas, manj si vanjo prepričan. Ker je resnica spremenljive narave in v celoti omejena na notranjost in občutke, je tudi izredno unikatna. Karkoli misliš ali čutiš o nekom drugem, pravzaprav misliš in čutiš o sebi. Ker si namreč ti ta, ki to misel misli.

Malenkost bolj razumljiva je mogoče objektivna resnica. Tista, ki je vezana na zunanji svet. Tista, ki jo ljudje uporabljamo, da se lažje sporazumevamo in funkcioniramo v svetu. Socialni kodeksi in pravila. Preverljive informacije in dejstva, pa tudi lastna in zemljepisna imena, računske operacije, štetje dnevov in letnih časov. Obstaja pa še en tip resnice. Resnica, ki ni enkrat taka, drugič drugačna. Resnica, ki ne potrebuje nobene vere vanjo. Ne gre za človeški konstrukt, ampak za naravni zakon. Ta deluje v vsakem primeru, ali vanj verjameš ali ne. Deluje vedno in povsod. Zakon namreč ni subjektiven in po vetru, ampak objektiven in nesprejemljiv. Če stopiš iz sedmega nadstropja, te bo sila gravitacije potegnila na dno. Če ne verjameš v vročo kuhalno ploščo, poskusi nastaviti prst nanjo. Zakon je torej višja stopnja resnice.

Katera resnica je na koncu torej bolj »resnična«? Tista, ki se zdi veliko močnejša od tebe ali tista, ki jo lahko razumeš? Karkoli že verjameš, imaš vso pravico za to. Kar si prepričan, da je, to je. Podzavest pač tako deluje. In to, kar čutiš v srcu, hitreje vidiš z očmi. Če verjameš, da se stvari vedno zgodijo z namenom, potlej si za trofeje na polici hitro lahko pripišeš vse zasluge. Na koncu podzavestna misel postane tvoja resnica, potlej pa, ali jo ves preostali svet odobri ali ne. Podzavest je kot zbiralnik vsega, kar te zaznamuje na psihični, čustveni in fizični ravni. Gre za informacije, ki so naredile globoki rez v tvojo dušo, sedaj pa so skrite v tvojih mislih, čustvih, besedah in dejanjih. In to brez, da se tega sploh zavedaš.

AKCIJA – ultimativni ključ za vsa vrata ali uvertura v neskončne spodrsljaje?

Thu, 03 Jul 2025 08:00:00 GMT

Samo naredi. Najbolj enostavna stvar na svetu. Ampak akcija je v resnici vse prej kot nekaj samodejnega. Redke so stvari, ki jih narediš uspešno kar tako sproti. Brez premisleka in v spanju. Za akcijo običajno potrebuješ nekaj več kot brco v rit. Dobrodošlo je tudi razumevanje. Dokler nečesa ne razumeš, se akcija namreč težko zgodi s kljukico.

Na začetku je vse obrnjeno na glavo. Razumevanje in akcija sta kot pes in mačka. Sovražnika, ki imata potencial, da kasneje postaneta prijatelja. Podobno kot praksa in teorija. Praksa deluje na fizični ravni, teorija zgolj na miselni. Logično gledano, kako sploh greš v akcijo, če pa ne razumeš, kaj delaš?! Akcija se zgodi, ko udejanjiš nekaj, kar razumeš v mislih. Naučiš se, kako stvari potekajo v praksi. Zahvaljujoč izkušnji dobiš realno predstavo o stvari, med tem ko je miselno doživetje omejeno zgolj na predstavo v tvoji glavi. Podobno kot ilustrator, ki svoje slike najprej skicira. Z navadnim svinčnikom narejen osnutek mu da predstavo za izvedbo »prave« slike. Skicirana zamisel je v tem primeru pripomoček za praktično aplikacijo.

Akcija je običajno tisti zabavni del vsega. Oseba, ki je odprta za sugestijo, gre običajno hitreje v akcijo kot nekdo, ki do smrti analizira stvari preden jih naredi. Z drugimi besedami, amaterski akcijski junak je boljši kot profesionalni analitik. Um, dovzeten za sugestije, je bolj prožen in lažje posvoji nove ideje. Brez da bi moral novo idejo razumeti v globino in širino, preprosto sledi svoji sugestiji. Sugestija je neke vrste predlog, s katerim sam vplivaš na lastno mišljenje. Odličen primer sugestije so recimo programi za reprogramiranje uma in subliminalna sporočila. Slednje so različna vizualna in zvočna sporočila.

Gre za simbole, znake, besede in zvoke, ki niso v prvem planu, ampak jih ustvarjalec vsebine podtakne nekam v ozadje. Sporočila v drugem planu so izredno močna in efektivna orodja, ki jih uporabljajo v oglaševanju in se nahajajo v reklamah, sloganih, filmih, glasbi, itn. Taktična izvedba in pogosta pojavnost subliminalnih sporočil na koncu vpliva na to, da se ta vtisnejo v podzavestni um. Vse to posledično vpliva na mišljenje in akcijo ljudi. Subliminalna sporočila podzavesti pošiljajo sugestije. V kolikor je pošiljatelj in prejemnik sporočil ena in ista oseba, govorimo o avtosugestijah. Samogovor. Sicer si nezavedno non stop nekaj prigovarjaš, samo ker se tega ne zavedaš ne veš, da se v resnici programiraš.

Nazaj k akciji. Zakaj bi sploh šel v akcijo? Kaj atraktivnega je tam na koncu obzorja, da je vredno dvignit rit in iti v pogon? Mogoče, da ima prste vmes sam proces. Lahko, da je tvoja tarča na zmagi. Oboje lahko deluje kot cilj v daljavi, ki te žene, da se aktiviraš. Akcija sama po sebi sicer še ne obljublja uspeha. Ampak mogoče so poskusi, ki se ne iztečejo po najboljših pričakovanjih, prav tako pomembni kot tisti s sijajem. Lahko, da so pomembni še veliko bolj. Vsak uspešen poskus je namreč tlakovan z mnogimi neuspešnimi. Dejstvo je, da ti spodleti ogromno stvari v življenju. Če bi svoj uspeh meril po številu stvari, kjer si zanič, bi bil veliko bolj uspešen kot če se trepljaš po rami samo tam, kjer si zlati maturant. Uspešno deluješ zgolj zato, ker luč non stop usmerjaš samo na tisto stvar, v kateri blestiš. Tudi, ko greš v akcijo in imaš na pladnju vse sestavine za uspeh, se še vedno soočaš z neuspehom na dnevni bazi.

Če torej pomisliš, je norma akcije neuspeh, uspeh je izjema. Če ti nekaj ne gre, to ni nič posebnega, nič dramatičnega. Neuspehi se običajno dogajajo iz dveh razlogov. Na začetku so mogoče direktno ogledalo tvoje sposobnosti. Pomanjkanje sposobnosti = pomanjkanje rezultatov. Ko si zelen, lahko sicer dobiš lažni občutek sposobnosti. Val uspeha oz. serija uspešno-sklenjenih poskusov ustvari percepcijo, da veš, kaj delaš. Jahanje momentuma ali sreča. Razlog, da doživljaš neuspehe, je lahko tudi čisto življenjski in osnoven. Stvari ti pač v veliki večini ne gredo skozi tako kot si si jih zamislil. Ne gre za teorijo zarote sveta proti tebi ali napako v tvojem sistemu.

Prizadevanje brez konca in kraja, da bi bila žoga uspeha na tvoji strani kadarkoli se polotiš akcije, je torej odveč. Večino dni bo izgledalo, da sila akcije deluje proti tebi, ne zate. Kar je v resnici spodbudna novica. Mogoče več zavrnitev potrebuješ zato, da si na koncu lahko nagrajen. Za uspeh moraš pač iti večkrat v akcijo. Zavihaš rokave in samo mečeš na koš. Namesto, da se ideja, da si zgrešil celo tablo, smrtonosno usede nate, te lahko tudi motivira, da ti naslednjič mogoče le uspe.

INTUICIJA – Najboljši notranji kompas ali velika bovla abstrakcije?

Thu, 26 Jun 2025 08:00:01 GMT

Poslušati svoj notranji glas, slišati dušni del samega sebe, upoštevati svoj občutek v želodcu. Trebušni filing. Nenadni notranji uvid. Vse to so lahko asociacije na intuicijo. Pogosto slišiš, da ti občutek v želodcu vedno pove resnico. Če to drži, potlej lahko ta svoj občutek (iz globin) vedno smatraš »zdravo za gotovo«. Ko se počutiš tako kot se moraš, takrat je tudi v tvojem želodcu vse v najlepšem redu. Ko pa v družbi nekomu ne zaupaš ravno najbolje, pa ima ta čuden občutek lahko skrito sporočilo. Mogoče da nekdo nima čistih namenov ali da situacija kakorkoli ni skladna s tabo. Da je preveč zate ali da si ti preveč zanjo. Tvoj prvi odziv je mogoče čustvena distanca, fizično pa lahko stopiš korak stran. Odprta poza ali umik je oboje primer poslušanja svoje intuiciije.

Mogoče, da intuicije sprva niti ne prepoznaš. Tuja ti je ideja, da igro vodi nekdo ali nekaj v tebi. Ni nujno, da se odločiš, da glas od znotraj zavestno zignoriraš. Da ostaneš do svojega občutka v želodcu slep in gluh. Mogoče greš v situacijo kljub notranjim svarilnim znakom. Da šele kasneje ugotoviš, da gre za nečedne posle. Mogoče, da ima tukaj prste vmes prav tvoje zaupanje. Če bi si že v osnovi zaupal in priznal, da nekaj ni v redu, potlej se ne bi potreboval znajti še v situaciji, ki ti to potrjuje.

Skeptičnost do zaupanja vase ima lahko zgodovinsko ozadje - tvojo preteklost. Sploh, če si film preteklih izkušenj vrtiš do nezavesti. Lahko, da si bil redna tarča zlobnih komentarjev. Ker si bil boksarska vreča šal o neumnosti, sedaj z udarci obkladaš tudi samega sebe. Mogoče si potrjuješ, da si neumen. Občutek imaš, da če se boš odločil sam, da boš sprejel napačno odločitev. Bojiš se, da se boš pustil na cedilu. Mogoče se ti sedaj dogaja, da nikoli nisi tam, kjer se zgodijo lepe stvari. Mogoče tudi, da si ljudem povedal stvari, ki si jih kasneje obžaloval. Zaupne stvari so nesli naprej. Kakorkoli že, življenjske izkušnje so te pripeljale do zaključka, da si se marsikdaj odločil narobe. Stvari se bodisi niso iztekle v tvojo najboljšo korist, bodisi so povzročile škodo drugim. Sedaj si previden do svoje intuicije iz varnostnih razlogov.

Mogoče je za neposlušnost tvojega notranjega glasu kriva ljubezen. Pomanjkanje ljubezni do sebe. Da svoj glas preslišiš iz navade, ker se nimaš rad. Občutek, da nisi dovolj, se izraža na način, da si ne zaupaš. Ko si ne daš dovolj, se ti zdi, kot da nimaš dovolj. Nikomur nimaš nič za ponuditi. Svojo notranjo moč v tem primeru uporabljaš proti sebi. Uporabljaš jo obratno - ne za opolnomočenje, ampak za ignoranco in prepoved. Namesto, da bi se nagradil, se kaznuješ. Ker posledično nimaš kontrole, imaš probleme z lastno presojo. Občutek, ko ne veš, na katero stran bi se postavil in kaj bi se odločil. Skupni imenovalec vsega naštetega je lahko slaba samopodoba. Pomanjkanje (samo)ljubezni vodi v slabo samopodobo. Zadnja stvar, ki jo bo naredil nekdo z negativno samopodobo, je to, da bo zaupal vase.

Ljubezen, vrednost in zaupanje. Tri sestre dobre samopodobe. Elementi za gradnjo tvoje psihične hiše. Pomisli, kaj potrebuješ, ko gradiš dejansko hišo. Osnova je temelj (ogrodje). Dodaš cement (da stvari drži skupaj). Za piko na i pa hišo pokriješ še s streho (da si varen). Vse troje je pomembno za kvaliteten bivalni objekt. Tudi za dobro samopodobo potrebuješ dobro temelje, povezovalne elemente in varnost. Mogoče je prvi element pomemben veliko bolj kot si misliš. Ljubezen v neskončnih oblikah. Če se ta nahaja povsod v naravi, je potlej tudi v tebi. Ko si ljubezen sposoben videti v sebi, jo kar naenkrat opaziš tudi povsod drugod. Drugi element samopodobe je vrednost. Vrednost, ki jo daš svojim mislim, besedam in občutkom, je na koncu vrednost, ki jo nameniš samemu sebi. Skupek sestavin za opolnomočenje. Na koncu pa potrebuješ tudi zaupanje. Zaupanje vase in v lastne sposobnosti. Ko nekaj delaš izjemno, ti to daje občutek, da si uspešen. Dobivaš potrditve. Ko dobro vplivaš na druge, spet dobivaš potrditve. Več potrditev, kljukice na različnih področjih in dalj časa te sčasoma pripelje do zaključka, da nekaj očitno delaš prav. Posledično zaupaš v svojo intuicijo.

Ali tvoja intuicija lahko tudi laže? Kako sploh veš, da ti intuicija govori resnico? Pomisli, kako veš, da daš roko pod vročo vodo ali na vroč kuhalnik. Kako veš, da te zebe, če greš v zimskem času ven pomanjkljivo oblečen? Preprosto veš, ker čutiš vročino ali mraz na lastni koži. Mogoče je podobno z mislijo ali občutkom. Misel in telo se vedno ujemata. Kar mislimo z glavo, čutimo s telesom. Že samo dejstvo, da imaš določeno (z občutkom podprto) misel, intuicijo naredi resnično. Tudi, če si skeptičen do svojih misli. Tudi, če ne zaupaš lastni glavi. Kar je sicer težko, ampak ni nemogoče. Na drugi strani te želodec nikoli ne more vleči za nos, saj glavi vedno poda pravo informacijo. Tisto, ki je v skladu s tvojo resnico. Intuicija torej nikoli ne laže. Ne more, ker ne zna. Med tem, ko je laganje primarna domena glave, je tvoja intuicija vedno korektna. Korektna zate. Naj ji nekdo podeli titulo za najbolj resnično stvar na svetu.

HVALEŽNOST – predigra za trajno srečo ali zgolj miselna vaja?

Thu, 19 Jun 2025 08:00:00 GMT

Hvaležnost je občutek s posebno konotacijo. Ko imaš v mislih stvari ali ljudi, ki jih ceniš, takrat se počutiš, kot da je cel svet poseben. Ko razmišljaš o nečem ali nekom na prijeten, opogumljajoč način, takrat svoje občutke zrcališ tudi nase. Ljudje in stvari so ultra pomembne zato, ker ti ceniš njihov obstoj. Rezultat je, da si vedno bolj hvaležen. Hvaležnost se običajno zgodi, ko je tvoje dojemanje okolice pozitivno, obstajajo pa tudi izjeme. Recimo, da te neka izkušnja pošteno testira in ti za posledico naprti ogromno skrbi. Primoran si iti čez mukotrpen dolgotrajen postopek, ki se zdi pravi pekel. Ko je vse skupaj končno za tabo, pa se zgodi nekaj nepričakovanega. Čeprav si mogoče ves čas trpel in brezupno iskal pot odrešitve, si mimogrede in čisto nehote utrdil tudi lasten karakter. Namaste.

Preoblikovanje karakterja je v bistvu osebnostna preobrazba, ki je svetlobna leta stran od »laganini« načina življenja. Pomisli samo na survivor resničnostne šove, kjer gredo tekmovalci čez fizično-težavne preizkušnje. Če preizkušnja ni variacija težkega, ne moreš pričakovati velikih sprememb. Lahko pa pričakuješ male spremembe. Hvaležen si torej lahko tudi za stvari, ki sprva delujejo negativno. Življenjski izzivi, ki jih sprva dojemaš odklonsko, se kasneje lahko izkažejo kot priložnosti za napredek. Namenska pot, ki gre neznano kam, se kasneje lahko izkaže kot osebnostna rast, razvoj veščin, gradnja kompetenc ali dodatni zaslužek. Tega seveda v tistem trenutku ne moreš vedeti, ker je vse, kar vidiš, minus. Plusa pa še ni na obzorju. Brezvezna okrušena skala se lahko čez čas pokaže kot skriti diamant.

Dober primer je direktna prodaja. Ko pomisliš na direktno prodajo, je ena prvih asociacij lahko, da je to za karakterno močne, pogumne in komunikativne ljudi. In 99,9 % za ekstroverte. To seveda ne drži. Če nekdo misli, da je delati z ljudmi v splošnem težko, naj samo poskusi delati v direktni prodaji. Tam teža dobi proporcionalne razsežnosti. Dobiš pravi uvid v to, kaj v resnici pomeni »težko«. Konstantne zavrnitve, ki lahko trajajo dneve, tedne ali mesece v kombinaciji z ničnim rezultatom. Nula rezultat pomeni nično plačilo. Priliv 0,00 evrov na račun ti da pošteno misliti. Ali je težje delati z ljudmi ali imeti negativen mesečni priliv? Ker je plačilo direktno povezano s prodajnimi rezultati, neuspeh dolgoročno ne pride v poštev. Prodajna uspešnost je na koncu za prodajalca pravzaprav edina pot. Neuspeh ni opcija. Če začetni vložek v razvoj prodajnih veščin deluje negativno (soočanje z aroganco ljudi, razočaranja, čustveni pritiski, nevšečnost, občutek lastne nesposobnosti), se tvoj list v prihodnosti lahko obrne v pozitivno smer. Mogoče postaneš uspešen. Tudi, če v osnovi nisi naravna goflja. Lahko si na videz popolnoma povprečen, morda celo nezgovoren in vase zaprti introvert. Lahko si si torej šele veliko let kasneje hvaležen, da si se v projekt podal na slepo in uspel tam, kjer so bile možnosti sprva močno obrnjene proti tebi.

Hvaležno srce sicer ne potrebuje veliko. Pravzaprav, manj kot potrebuješ za hvaležnost, bolj in hitreje boš hvaležen. Mogoče, da se zjutraj zbudiš vesel, da si živ, ker lahko dihaš. Lahko, da te veseli dejstvo, da lahko zjutraj vstaneš, ker si zdrav in motiviran. Motiviran, da boš tisti dan naredil to, kar si si zamislil. V kolikor imaš še kakšno ekstra stvar, ki ti daje smisel in energijo za življenje, se tvoj občutek hvaležnosti lahko še poveča. Optimista, ki vidi kozarec na pol poln, vedno spremlja občutek hvaležnosti.

Prepričanje, da v življenju za hvaležnost štejejo le megalomanski dosežki, je ne samo zavajajoče, ampak tudi potencialno škodljivo. Škodljivo za tvojo psiho. Da si lahko hvaležen le, če ti ploska cel avditorij. Motivacija, podjetniške ideje in manifestacija so izredno privlačne stvari, ki jim sledi marsikdo, ki od življenja pričakuje več od gole eksistence. Če si dosežkar, pač nadaljuj z osvajanjem tega, kar ti pomeni največ. Problem lahko nastane, ko misliš, da za občutek hvaležnosti potrebuješ več kot ostali. Najvišji standard. Namesto, da samemu sebi dovoliš, da se potrepljaš po rami že veliko prej. Za miniaturne stvari, ki so na prvo žogo lahko enostavne traparije. Konec koncev gre zgolj za občutek.

Vse, kar je vezano na tvoj notranji svet, dovoljuje prostor in osebno svobodo, da si to stvar osmisliš po svoje. Glavno je, da ti veš, kaj delaš. Lahko tudi namensko delaš vaje za hvaležnost. Lahko se koncentriraš se na vse dobro v življenju ali pa si izbereš specifičen predmet hvaležnosti. Zadošča mogoče že nekaj momentov tišine na dan, da v spomin prikličeš vse, kar ima zate pomensko vrednost. Bolj kot ponavljaš vajo hvaležnosti, bolj navajaš svoj um na hvaležnost.

Ljudje včasih iščemo nekaj zunaj ne vedoč, da stvari lahko najdemo le znotraj. Preprosta ideja se v praksi lahko izkaže za magično. Nekaj posebnega se zgodi v trenutku, ko se odpreš konceptu hvaležnosti. Svet, ki ga prej nikoli nisi opazil, kar naenkrat postane viden. Začneš se zavedati, da imaš veliko več kot si mislil, da imaš. Sploh, če tako dobre kot slabe izkušnje pozdraviš s hvaležnostjo, da so se sploh zgodile.

TEK – najbolj dolgočasen šport na svetu ali fizična meditacija?

Thu, 12 Jun 2025 08:15:00 GMT

Sliši se skrajno enostavno. Preprosto si obuješ športne copate in se odpraviš na športno stezo ali nekam v naravo. Namesto, da hodiš, zalaufaš in že si na konju. Težko si je misliti, da v teku lahko kdo dejansko uživa. Dejstvo pa je, da moraš biti v nabijanje krogov ali golo natepavanje asfalta dejansko zaljubljen. Sicer te bo vse skupaj minilo, še preden boš imel na sebi »š« od švica. Aerobna vadba, ki je lahko solo ali v skupini - podobno kot kolesarjenje, plavanje ali hoja v hribe. Tip telovadbe, kjer je cilj čiščenje telesa, pridobivanje kondicije in dvig srčnega utripa. Ta kardiovaskularna vadba v primerjavi z drugimi športi, kjer so poleg osnovne športne opreme potrebni tudi ostali rekviziti (npr. žoga, lopar, kij), zahteva zelo malo. Da pa lahko ogromno. Ampak to slednje lahko razumejo le tekači.

Dvig srčnega utripa mogoče ni za vsakogar. Če ti srce nabija kot noro in te to spravlja v paniko, potlej težko verjameš v skrite moči teka. Vsake zdravstveno preverjene in dokazane informacije ti v tem primeru delujejo samo na papirju. Kljub dejstvu, da tekaška vadba v resnici prinaša celo goro prednosti. Najbolj očitna dobrobit teka – izguba odvečne teže, je povezana z izboljšanjem vsesplošnega počutja. Eno gre z drugim. Počutje nato vpliva na fizični izgled in s tem boljšo samopodobo. V paketu se lahko najdejo tudi zniževanje stresnega hormona, visokega tlaka in holesterola. Težko (ali pa lahko) je verjeti, da tek lajša depresijo ali pomaga pri tesnobnih občutkih. Ampak točno to je lahko stranski učinek čiščenja telesa. Navada kurjenja kalorij in maščob torej lahko dela male in velike čudeže.

To ne pomeni, da so našteti plusi zadosten razlog, da bo nekdo kar postal novopečeni tekač. Najbolj enostaven šport v teoriji je lahko najtežji v praksi. Roko na srce, enolično matranje na obroke se ne sliši ravno zabavno. Šport brez čarovnije. Non stop eno in isto. Neskončno ponavljanje brez sprememb in raznolikosti. Črno-bela mavrica. Vdih-izdih brez kakršnihkoli dodatkov. Lahko seveda menjaš tempo ali sam tekaški teren, ampak sam proces teka je v osnovi vedno isti. Če rekreativno športaš zaradi doživetja ali zabave, ker je rekreacija v osnovi telesno naporna, potlej je okoli teka smiselno narediti ogromen obvoz. Mogoče je v tem primeru katerikoli drug šport, ki vključuje skupino ljudi in več medsebojnega kontakta, boljša izbira. Seveda ni nujno, da so vsi tekači individualisti in samotarji, ampak se jih pa večina z namenom ne poslužuje skupinskih športov. Tek je v glavnem solo šport. Si sam s svojimi mislimi. Sam se spodbujaš in sam določaš tempo. Deluje malenkost osamljeno. Večina zato nikoli ne odkrije pravih barv teka.

Če pa že prestopiš mejo, pa se moraš najprej prepričati v smiselnost teka. Za nekoga bo dovolj odločitev, drugi bo moral samega sebe vreči na finto. Mogoče je najboljši odgovor na kako začeti »zelo počasi«. Štartati s hojo. Počasen začetek na redni bazi, ki sčasoma napreduje v hitro hojo. Da se telo postopoma navadi na dvig utripa. Zmerno stopnjevanje z razdaljo ali hitrostjo. Lahko tečeš na čas ali na razdaljo. Mogoče, da pri napredovanju in intenziteti igra vlogo tudi tvoja starost in nivo kondicije.

Tisti, ki redno teče, lahko pozabi na slabovoljnost brez pravega razloga. Tek mu bo namreč sam od sebe dal razlog, da bo slabe volje. Stvari, ki se slišijo lahke, so v resnici težke. Vsak namreč zna laufati, ampak malokdo pa se odloči za laufanje. Tudi zagretim tekačem se veliko večino dni ne bo dalo ponoviti monotonega postopka. Ampak mogoče je še vedno lažje iti kot pa ne iti. Če ne greš, to plačaš s slabo vestjo. Mogoče imaš zato rajši nizke cene teka. Potrpiš tiste pol ure. In, nagrada? Potoki znoja in eden boljših občutkov na svetu, da delaš nekaj dobrega zase.

Tekači smo ljudje, ki se gladko požvižgamo na vse težavnostne stopnje teka. Ker smo tekači, pač tečemo. Redko zavestno razmišljamo, ali je težko in kako se počutimo na tisti dan?! Če se preveč poglabljaš v idejo, da je težko, lahko samega sebe hitro odvrneš od teka. Kar pa seveda nočeš. Itak veš, da je težko. Zakaj bi se spraševal nekaj, kar veš, da je res?! Tudi, ko s kondicijo in kilometrino postane lažje, še vedno ni lahko. Da noro uživaš med tekom, bi bila svetovna laž. Večino časa loviš sapo, se prepričuješ, da zmoreš, ali se poskušaš zamotiti z mislimi in odplavati v lepši svet. Idealna bi bila popolna brezmiselnost.

Zakaj torej sploh tečeš? Mogoče je stvar v odloženi zadovoljitvi. V času teka trpiš zato, da lahko uživaš, ko s tekom končaš. Najboljši občutek pride čisto na koncu. Veličastna nagrada in moment dneva, zaradi katerega se prej nesmiselno početje končno zdi smiselno. Po končanem teku namreč pride do preobrata. Prevzame te globoko stanje umirjenosti. Fizična meditacija. Občutek hvaležnosti zaradi predanosti ideji in nato sreča, ki izhaja iz občutka dosežka. Višek dneva, ki na koncu sklene krog. Občutek vsemogočnosti, da od tiste točke naprej zmoreš narediti vse, karkoli si želiš. Tek je lahko tudi prispodoba za močan človeški karakter. Ker, če zmoreš iti na redni bazi čez fizični občutek nelagodja, potlej mogoče zmoreš tudi kakšno veliko lažjo stvar.

INTROVERTIRANOST – osebnostna hiba sramežljivih ali vodstvena karakterna značilnost?

Thu, 05 Jun 2025 08:00:00 GMT

Osebnostna lastnost, ki je usmerjena navznoter. Človek, ki je na prvo žogo molčeč in obrnjen vase. Introvertiranost poseduje energijo, ki je zaprte narave. Lastnost, za katero je značilna usmerjenost vase in v svoj notranji svet, je posebna in misteriozna obenem. Prvo, ker črpaš vedno samo iz sebe in svoje notranje zakladnice. Drugo, ker se včasih težko jasno izraziš, ne glede na to, kako močno si prizadevaš biti jasen in razumljiv. Introvert včasih deluje, kot da je delno do pretežno nezainteresiran za zunanje dražljaje. Lahko, da dejansko tudi je. Ujet v krog s samim seboj in samozadosten. Ker drugače ne zna.

Na drugem bregu introvertiranosti sedi njeno nasprotje - ekstravertiranost. Ekstravert je tisti sošolec v razredu, ki naravnost uživa, če ga posluša cel razred med tem ko kontrira prfoksu. Najglasnejši del družbe. Zacveti šele, ko je med ljudmi. Samoiniciativno se udeležuje socialnih dogodkov, ki so lunapark za njegovo dušo. Njegov varen pristan in sinonim za udobje. Odnosi mu dajejo energijo, introvertu jo pijejo. Ta, ki je odprta oseba, usmerjena v zunanji svet, si življenje osmišlja skozi interakcije z drugimi ljudmi. Karakterna odprtost in pozornost drugih zanj hodita z roko v roki.

Introvert pa se nahaja na drugi strani. On za boljši občutek o sebi ne potrebuje cele vojske ljudi. Zaledje družbe mu ne pomeni nič. Ideja, da ga nekdo konstantno potrebuje, ga prej utesnjuje kot motivira. Povezovanje z ljudmi na redni bazi mu je odveč in zoprno. Če se preveč druži, ima lahko občutek napadenosti. Kot da mu jastreb visi nad glavo. Ker ljubi svobodo, neodvisnost in samostojnost, so introverti kot orli. Letajo sami.

To, da je introvert v večini sam, ni neka njegova kaprica ali poza. Samoto naravnost potrebuje za preživetje. Nekdo, ki je glavnino svojega življenja bodisi sam med štirimi stenami, bodisi nevpleten v socialno sfero življenja, si mora svet dekorirati po svoje. Ali obstaja kaj boljšega kot samota, kjer te čaka delo na sebi, kreiranje, raziskovanje ali študijske dejavnosti? Pekel za ekstroverta je za introverta raj.

Introvert namreč vse, kar osnovnega potrebuje za kvalitetno življenje, dobi v samoti in tišini. Gre za korak naprej v neskončni izvir notranjega miru, inspiracije in občutka pomenskega življenja. Oaza, kjer srce in misli spregovorijo. Introverti si kasneje v življenju najdejo službe, kjer lahko stike z ljudmi držijo na minimumu. Včasih si izberejo samski stan. Introverta zunanji svet zanima toliko kot zadnja moda, popularna kultura, mnenja in način življenja drugih ljudi. Ponosno nosi status outsiderja.

To ne pomeni nujno, da je introvert živi dolgčas od človeka. Ravno nasprotno. Njegovo življenje je lahko izredno zanimivo in polno z doživljaji. Podobno kot življenje ekstroverta, samo na drugačen način. Introvert je lahko zabavoljubec, vendar svoje sorte. Koncept zabave ima obrnjen na glavo. Vidi ga v ednini, ne v množini. Ko se ljudje najbolj zabavajo v družbi, se introverti veselijo ideje, da bodo sami. Čas najraje preživljajo sami s sabo in svojimi idejami. In čeprav so sami, se mogoče nikoli ne počutijo osamljene.

Največja ironija druženja za introverte je, da se najbolj osamljeno počutijo ravno, ko so med ljudmi. Izgubljeni postanejo v osrčju zabave. Zato se rajši preventivno izogibajo socialnih situacij. Te jih namreč vedno znova pustijo razočarane, saj jim vse vzamejo, v zameno pa nič ne dajo. Običajno jim samo vzbujajo slabo vest, da niso primerni za družbo. Njihovo srce po druženju lahko postane emocionalno prazno. Njihov način izražanja niso pogovori z drugimi, ampak glas njihove duše.

Ampak, ali so lahko introverti v družbi pravih ljudi tudi ekstroverti? Lahko se zgodi, da se siva miš kar naenkrat spremeni v papigo. Postane hibrid med zaprtim in odprtim. Tretja verzija, ki se imenuje ambivert. Ne pretirano glasen in ne pretirano zazrt vase. Zlata sredina. Molčeči introvert je torej lahko tudi priložnostni ekstrovert. Situacijski odprtež. Tisto, ko mora introvert opraviti telefonski klic ali se srečati z ljudmi, in za tisti čas obleče svoj odprti kostim. Zato, da lahko uspešno opravi svojo nalogo. Ko je izziv za njim, ambivert spet postane običajni introvert.

Mogoče ti ni treba biti ultra odprt, da bi dosegel svoje cilje. Odprtost ni ne predpogoj, ne pravilo za kakršenkoli uspeh. Dejstvo je, da je večina aktualnih svetovnih dosežkarjev introvertov. Če se torej zgleduješ po finančno najbolj uspešnih, ne pozabi, da se v resnici zgleduješ po največjih zaprtežih na svetu. Če si introvert, imaš že eno skupno stvar z njimi. Ne samo, da je biti usmerjen navznoter družbeno-sprejemljivo prav tako kot biti odprt in zgovoren. V tem primeru je celo zgled in model. Mogoče ti torej ni potrebno stremeti za rušitvijo nečesa, kar te v resnici gradi. Mogoče lahko opustiš željo po preseganju svojega naravnega karakterja. Daš s svojih ramen nalepko, da ne ustrezaš temu in onemu standardu. A ni v osnovi vsak kot nepopisan list papirja, kjer introvertiranost in ekstravertiranost ne igrata večje vloge? Oboje je namreč zgolj neko izhodišče. Kjer sta doma ambicija in sposobnost, tam je svet prostrano polje in so vse poti široko odprte.

SREČA – uresničljiv cilj ali dirka podgan?

Thu, 29 May 2025 08:00:00 GMT

Ko je govora o sreči, pogosto slišimo, da gre za stvar človeške usode. Nekaj, kar je nekam zapisano. Običajno v zvezde. Predhodno, vnaprej določeno. Sreča je torej predeterminirane narave. Nekdo je rojen pod srečno zvezdo, sreča drugega pa je zakleta. Nekoga spremljajo mavrice na vsakem koraku, nekdo drug pa očitno privlači angleško vreme. Tako pač je. Sreča je po tej teoriji izven tvoje kontrole. Kot da roko nad življenjem drži neka višja sila, ki je veliko močnejša od mogočnejša od človeka. Ali je sreča res tako »zabetonirana«?

Marsikdo se zavestno sprašuje in išče načine, ki bi mu prinesle srečo. V večnem iskanju obračajo vsemogoče kamne. Miselno eksperimentirajo s to in ono filozofijo. Osvajajo vrhove in jahajo slone na Tajskem. Delajo vse in še več, ampak zanimivo, da samega sebe še vedno morejo razglasiti za srečne. Iskanje sreče se sliši kot kompleksna življenjska ekspedicija. Po drugi strani pa se marsikdo, ki se ima za srečnega, s srečo posebej niti ne ukvarja. Mogoče niti ne ve, kaj ga osrečuje. Svoje sreče ne zna ubesediti. Mogoče, da preprosto živi življenje in se udejstvuje v skladu s svojimi prepričanji. Njegovo odnos do stvari in izbira le teh ga osrečujeta sama po sebi.

Ne slepimo se - sreča je precej izmuzljiv pojem. Prvič zato, ker je odprta lastni interpretaciji, Pomeni različne stvari različnim ljudem. Poleg tega je podvržena občutkom, ki se prav tako spreminjajo. Sreča je kot upanje, ki je na nek način vedno v ozadju tvojih življenjskih ciljev. Nekaj delaš zato, ker upaš, da te bo to osrečilo. Pravzaprav to velja za večino stvari v življenju. Včasih srečo povezujemo tudi z dosežki. Predstavljaj si, da moraš za dosego svojih sanj prehoditi določeno pot. Sreča se lahko nahaja marsikje, za lažjo predstavo pa recimo, da jo sigurno najdeš na koncu poti. Sreča je posledica. Ko dosežeš, kar si zamisliš, si srečen. Če ti spodleti, si nesrečen. Sreča je v tem primeru pogojna. Stvari, ki jih enačiš s srečo, so kot vmesne postojanke.

Ko razmišljamo o ciljih, lahko srečo povezuješ s stvarmi znotraj nas (notranji motivi) ali s stvarmi zunaj nas (zunanji motivi). Notranji motivi sreče so cilji, ki so primarno vezani na naše notranje počutje. Uresničimo jih lahko tako, da si jih osmislimo na znotraj. Najprej občutek v meni, nato zunanja manifestacija. Ozaveščanje že obstoječih razlogov za srečo v tem trenutku. Tistih osnovnih, ki se ti mogoče zdijo samoumevni. Notranji motivi podzavestno dajejo vedeti, da se sreča že nahaja znotraj nas. Ni vezana na zunanje okoliščine. Je neodvisna od naših želja ali ciljev. Zunanji motivi sreče pa se nahajajo zunaj nas. Srečo v tem primeru pogojujemo z neko pridobitvijo. Vse, kar mislimo, da nas bo osrečilo, moramo še ustvariti. Naš odnos do sreče kaže, da si jo moramo še zaslužiti, jo ustvariti in speljati na svoj mlin. Nahaja se na drugi strani ograje. Sreča je vedno posledica nekega dela ali napora. Je zaslužena, ne kar podarjena. Ali je torej sreča pot ali destinacija?

Predvidevajmo, da je sreča pot. Če je sreča pot sama in če smo ta trenutek na poti, potlej je ta neodvisna od kakršnekoli uresničitve. Neodvisna od vsakršnih zunanjih motivov, ki pripeljejo do pridobitve stvari, statusa in podobno. Glavni cilj je pravzaprav že uresničen, saj je postavljen v sedanjost. V tem primeru je sreča izključno notranji motiv. Občutek, vezan na uživanje v samem procesu. Če je sreča destinacija, je situacija malenkost drugačna. Uresničevanje ciljev in pridobivanje stvari je aktualno zato, da bi bili (nek dan) srečni. Tukaj pa gre za projekcijo sreče, usmerjeno v prihodnost. Srečo povezujemo z neko manifestacijo. Tarča so zunanji motivi, postavljeni v prihodnost. Tisto, ko nekaj delaš danes, da boš nekaj ustvaril za jutri.

Ne glede na to, ali je sreča pot ali destinacija, je skupni pojem obeh občutek. Umišljeni občutek, ki ga lahko vodi prihodnja projekcija. Ali pa dejanski občutek, ki je posledica manifestacije. Glede na to, da um ne more razločiti, kaj je res in kaj ne, pa je kakršenkoli občutek samo občutek. Če zakon privlačnosti pravi, da vedno dobiš to, kar podzavestno privlačiš in si zavestno prizadevaš, pa ostaja tudi drug zakon, ki pravi ravno obratno. Kontra zakon, imenovan zakon obratne privlačnosti. Bolj kot si prizadevaš biti srečen, manj si srečen. Bolj kot srečo loviš, bolj se ti ta umika. Če si v vodi in želiš ostati nad gladino, bomo potreboval vedno več energije in moči, da se ne potopiš. Plavanje zahteva uporabo celega telesa, predvsem pa rok in nog. Če sedaj stestiraš »obratni« zakon, pa v vodi ne potrebuješ nobene moči in sile, da ostaneš nad vodo. Če se samo sprostiš in uležeš na hrbet. Vodo te bo preprosto (ob)držala na gladini sama od sebe.

Skrivnost je torej v neprizadevanju in prepustitvi. Naj navedem svoj osebni primer. Nekoč sem nekomu, kateremu je osebnostna rast življenjski stil, rahlo obupano postavil vprašanje v stilu: »Kako hudiča naj ponotranjim občutek sreče?!« In med tem, ko sem pričakoval neko formulo za uspeh v 22-ih korakih, sem pod nos dobil nekaj čisto drugega. Njegov abstraktni odgovor me je v tistem trenutku zbegal, končno pa se mi je posvetilo šele leta kasneje. Njegov odgovor je bil: »Samo bodi«.

Epilog sreče bi bil lahko sledeč. Sreča je odprt koncept. Personaliziran koncept. Je, karkoli misliš, da je. Ni boljšega in slabšega načina. Je samo tvoj način za doseganje sreče. Nekomu bodo pomembne kljukice, ki jih riše čez uresničene cilje (osebne, finančne, športne in poslovne), drugemu srečo simbolizira že jutranje sonce. In med tem, ko je vsak človek na svetu na svojem subjektivnem potovanju, je zadnja postaja in skupni imenovalec še vedno isti.

PRVI KORAK – malo rojstvo ali mala smrt?

Thu, 22 May 2025 08:00:05 GMT

Prvi koraki so pogosto povezani z negotovostjo. Kot bi imel pred očmi ogromen snop neskončne megle, katere center si. Ko poskusiš neko stvar prvič, se lahko počutiš kot marsovec. Tisti občutek, ko ne veš, kaj delaš in še manj kam greš. Deluje kot da si brez osnovnega občutka varnosti. Težko si ves sončen in mavričen. Narediti prvi korak pomeni iti čez sebe. Kakor je »pru čru« lahko strašljiv, neprijeten ali tuj, se še vedno pojavi samo enkrat – in to prvič. Da prvi korak normaliziraš je najbolje, da vajo ponoviš in narediš še drugega, tretjega in četrtega.

Prvi korak je lahko najlažja in najtežja stvar obenem. Najlažja zato, ker se mogoče sliši enostavno. Ko ne veš, kaj pričakovati, lahko brez premisleka samodejno narediš stvar in izpade imenitno. V najtežjo se spremeni, ko si naložiš psihično breme. Ko se predhodno otovoriš kot osel, sedaj pa je ta korak treba dejansko narediti. Takrat stvar preneha biti miselna igrica, ampak postane resna igra. Na tisti točki se oglasi pametni del uma. Tisti, ki je odgovoren za razumskost. Taisti um lahko vklopi rdeči alarm in zažene paniko. Korak vidi kot nevarno potezo, grožnjo samemu sebi. Začne dramatizirati, vse skupaj lahko dojema tudi kot razvrednotenje samega sebe. Lahko si um omisli varnostno opozorilo v stilu: »Celo življenje si delal na tej ali oni stvari, sedaj boš pa vse to zavrgel... kot da ni nič? Iz nule boš začel nekaj novega?! A si normalen?!«. Za gledališko zaveso se skriva nihče drug kot strah. Strah pred spremembo.

Narediti prvi korak pomeni podpisati pogodbo s spremembo. Za spremembo je ključna odločitev, ki se začne na psihični ravni. Treba je najprej prepričati um, včasih pa tudi telo. Ker oba držita skupaj, se končni korak odločitve – sprememba, lahko zdi kot najtežja stvar na svetu. Um in telo rada delujeta po starem, zato vsaka novost ogroža njun obstoj. Ko končno sporočilo ne diši ne telesu, ne umu, potlej imaš resen problem. Trdno se držita tistega, kar poznata. Spodbujata to, kar imata v malem prstu. Telo non stop pošilja signale umu, ki jih glava razume kot občutke. Um nato te občutke pretvori v smiselno besedno celoto. Prvi korak je lahko kot zelena luč svetilnika v »Great Gatsby«-ju, ki se ti z leti vedno bolj oddaljuje. Je sicer vsako noč na obzorju, ampak ni dosegljiva. Ampak, zakaj tvoj um dojema spremembo kot nevarno, če pa je v resnici pozitivna zate?

Odgovor se mogoče skriva v specifičnem delu možganov, ki ga imenujemo plazilski možgani. Gre za tisti del možganov, ki te poskuša obvarovati pred smrtjo. Dobesedno. Ta najstarejši del malih sivih celic reagira na impulze. »Plazilci« nas varujejo, ampak istočasno tudi omejujejo. Varujejo, da ostanemo živi. In omejujejo, ker ne želijo nobenih sprememb. Njihova primarna funkcija je naše preživetje. Čista osnova. Goli minimum. Tvojim možganom »dol visi« za tvoje potrebe, želje, ideje, motivacije ali sanje. V svoji primarni funkciji po zaščiti zavračajo kakršnekoli spremembe. So kot prekomerno-zaščitniški starš, ki hoče otroka obvarovati pred bolečino in trpljenjem sveta, zato ga zapirajo v »mehurček«.

Za možgane je dobra sprememba lahko podobno negativna kot slaba. Osebnostni napredek je podobno ogrožajoč kot izguba službe. Ruši trenutno stanje. V časih, ko je človek živel v istem okolju kot zveri, je imel plazilski um super uporabno funkcijo, ki je reševala življenja. Od časa nastanka se ta um ni kaj dosti spremenil. Še naprej ti želi vse dobro in dela vse samo, da preživiš. Vedno je na preži in pošilja varnostne signale. Pazi na potencialne nevarnosti na vsakem koraku. Plazilski um ne ve, da so vmes pretekli milijoni let. Ne ve, da današnje nevarnosti ne obstajajo več v prejšnji različici. Še naprej vidi najslabše možne scenarije. Po njegovo te svari, po tvoje pa straši. Ker ljudje verjamemo svojim mislim (umu) in notranjim vzgibom (telesu), smo raje previdni in ne tvegamo.

Seveda pa niso vse spremembe v življenju slabe. Kakšnih se dejansko tudi veselimo. Problem je le prvi korak, ki ga doživljamo kot neprijetnega. Dopust na Maldivih, ki je povezan s spremembo kulture, kraja in vremena, ne dojemamo nujno kot spremembo. Čeprav ni nič drugega kot to. In tukaj se skriva skrivnost. Trik je v tem, da se prepričaš, da so neprijetni prvi koraki dejansko prijetni. Da »nebodigatreba« podpreš z dobrimi občutki. Umu izvedeš kontra-potezo in samega sebe vržeš na foro. Če te um lahko konstantno nekaj zavaja, zakaj tega ne bi naredil še ti nazaj?!

Ljudje običajno naredimo prvi korak iz dveh motivov: zaradi motivacije ali obupa. Oboje je lahko razlog za akcijo. Tako motivacija kot obup lahko enakovredno prispevata k pozivu za spremembo. Obup, ki te spravi v brezno, včasih še močneje kliče po spremembi. Učinkuje bolje kot nadgradnja že tako zadovoljive situacije. Če si nezadovoljen, na nek način nimaš izbire, da ne bi naredil prvega koraka. Hočeš-nočeš-moraš. Iz obupa namreč pride nuja, med tem ko je motivacija zgolj opcija.

PREPRIČANJA, 2/2 – skriti potencial ali omejitev za rast?

Thu, 15 May 2025 09:00:12 GMT

Prepričanja so kot križišča, kjer se redno srečujejo podobne misli in čustva. Podobno kot da se na ulici srečaš s frendi. Če se z njimi dobro razumeš, se dobivate pogosto. Utrjujete medsebojne odnose. Vse bolj postajate povezani in nerazdružljivi. Tvoje misli in čustva so dvojna sila, ki deluje sinhrono. Preko intuicije dobivaš sporočila. Zelena ali rdeča luč ti pove, ali je določena stvar na mestu. Dva (misel + čustvo) sta vedno močnejša kot en sam (ideja brez čustvenega naboja). Bolj kot združujemo podobne misli in čustva, bolj ta postajajo prepričanja.

Prepričanja tako postanejo del nas. Kar ponavljamo, to ojačamo. Navada je železna srajca zato, ker deluje kot druga plast kože. Kože ne moreš kar sleči tako kot pulover. V prepričanjih je varnost. Prostor, kjer je čutiti domačnost. Lahko bi rekli, da prepričanja sedijo na kavču skupaj z navadami. Več prepričanj skupaj tvori navado. Navada je torej sklop prepričanj. Od česa pa so odvisna tvoja prepričanja?

V bistvu gre za vero (ali nevero) v neko idejo. Tudi nevera je prepričanje. Podobno kot je ne-odločitev odločitev, ne-odziv odziv, tudi tišina nosi glasno sporočilo. Misli same po sebi še niso prepričanja. So zgolj ideje, ki jih oživljamo ljudje. Spravimo jih k življenju, ker v njih verjamemo. Ideja zaživi šele, ko jo spravimo v tek. Šele čustveni naboj naredi idejo resnično.

Prepričanje tako postane vse, kar jemlješ za resnično. Skozi proces razmišljanja prepričanjem daješ gorivo za obstoj. Obstoj prepričanj je povezan s namenjeno pozornostjo. Za lažjo predstavo lahko uporabimo analogijo morja. V morju pod vodo obstaja cel živalski svet. Ker ga ne vidiš, lahko brezskrbno pluješ po morju. Trenutek, ko bi zagledal trikotno plavut, ki štrli iz vode, pa bi jo takoj povezal z morskim psom. Šele takrat bi se zavedal potencialne nevarnosti. Podobno kot če nimaš dovolj denarja za plačilo mesečnih položnic. To dejstvo te direktno ne obremenjuje, če o njem posebej ne razmišljaš. Te pa obremeni v trenutku, ko ti poštar dostavi v podpis modro FURS kuverto. Kuverto, ki si jo prejel za dolgotrajno neplačilo terjatev.

Za konstrukcijo prepričanja potrebujemo voljo. Močno prepričanje - močna volja. Šibko prepričanje – šibka volja. Lahko bi rekli, da so tista z močno voljo, intenzivna. Tista s šibko pa ne-intenzivna. Intenzivna prepričanja imajo večjo magnetno privlačnost. Več damo na njih. Močneje jim verjamemo. Nekoga s šibkimi prepričanji se da lažje pregovoriti kot nekoga, ki za nič na svetu ne odstopi od svojega mišljenja. Nekdo, ki je v svojih mnenjih labilen, svoj lastni prav spreminja po vetru. Neodločen, vodljiv in brez prave volje je pravo nasprotje nekomu z močnimi prepričanji. Ta je njegova protiutež. Ima izoblikovana stališča, ki jih ne premakne noben slon. Točno ve, kje stoji in kam se mora postaviti. Načelnež z razlogom je običajno primeren za vodenje drugih ljudi. Če svojo energijo uporablja na pravi način. Če odločen človek svoje močne energije ne uporablja pravilno, pa lahko deluje proti njemu. Hitro lahko izpade trmasto, zateženo ali arogantno. Posledično mu nepravilno usmerjena energija lahko škodi.

Prepričanja so, glede na to, kakšen je njihov efekt, torej konstruktivna in ne-konstruktivna. Če ti konstruktivna prepričanja pomagajo napredovati, ti destruktivna delajo slabo uslugo. Kdaj pa lahko določeno prepričanje okličemo za konstruktivno? Bela barva je bela. In črna je črna, drži? Ne, ravno. Za enega konstruktivno prepričanje je lahko za nekoga drugega destruktivno. In obratno. Odvisno od osebe. Odvisno od situacije in konteksta. Odvisno tudi kakšno vibracijo daš določenemu prepričanju. Sam predznak definira njeno naravo. Ko se soočaš z neprijetno situacijo, tvoj svet v tistem trenutku lahko deluje naravnost apokaliptično. Situacija »najslabši možni scenarij«. Čustvena zmeda v glavi ti bo verjetno vklopila tisti del možganov, ki je odgovoren za boj ali beg. Glava bo samodejno prišla do zaključka, da gre za negativno situacijo, kar ustvari negativno prepričanje. Nekomu drugemu pa se bo lahko podiral svet, ampak o tem ne bo vedel nihče. O svojih težavah bo molčal. Ne bo pokazal. Pomagal si bo sam. Mogoče bo kasneje celo odprto razlagal o svoji katastrofi, in to z nasmeškom na ustnicah. Ko je v osnovi negativna situacija podprta s pozitivnim prepričanjem, postane svoje lastno nasprotje.

»Karkoli si tvoj um lahko zamisli in resnično verjame, vse to lahko tvoj um tudi uresniči«. Mogoče je pomembno, kaj izbereš za predmet svojih prepričanj. Da si primarno izbereš tista prepričanja, ki te dajejo iz okov. Tista, ki ti podajajo roko. Zavedanje, da prepričanja drugih ljudi ne ogrožajo naših lastnih, te lahko reši marsikatere zmote. Glede na to, da na svetu obstaja toliko različnih prepričanj kot je ljudi. Nekdo, ki verjame v obstoj višjih sil in je trdno prepričan, da obstaja še nekaj večjega in mogočnejšega od človeštva, ima enako prav kot nekdo, ki verjame zgolj v to, kar lahko razume in vidi z lastnimi očmi. Dva nasprotujoča si prepričanja. Dva pravilna odgovora. Na koncu gre zgolj za tvoje prepričanje. Zavedanje, da ima tvoje prepričanje poseben status ravno zato, ker je tvoje. Trenutek, ko se zaveš, da tvoja prepričanja v resnici premikajo gorovja in oceane, pa je tudi trenutek, ko spoznaš njihovo moč in uporabno vrednost.

PREPRIČANJA, 1/2 – zgolj uporabno čtivo ali veliko več?

Thu, 08 May 2025 09:00:02 GMT

Možgani so kot tisti tip v fitnesu, ki je vedno na tekaški progi. Nikoli ga ne vidiš nikjer drugje. Vedno samo laufa. Podobno možgani vedno samo razmišljajo. Kreirajo vedno nove misli. Če glava kreira predvsem na podzavestni ravni, to pomeni, da se večine misli niti ne zavedaš. In normalno, da če se jih ne zavedaš, niti ne veš, kaj bi z njimi počel. Vseeno pa med večjo količino misli določene vseeno dobijo nek smisel. Zdijo se bolj pomembne kot vse ostale. Mogoče ti že na začetku zvenijo razumljivo. Večji smisel kot ima določena misel, bolj pogosto o njej razmišljaš. Bolj pogosta kot je frekvenca pojava misli, bolj postajaš prepričan vanjo. Oblikuje se prepričanje.

Zdi se, da se prepričanje začne oblikovati v trenutku, ko misel sreča smisel. Bolj pogosto kot se z nečim ukvarjaš, bolj pogosto to v spominu prikličeš. Vedno, ko se te misli spomniš, takrat jo ponavljaš. Ponavljanje iste stvari pa ustvarja podlago za prepričanje. Prepričanja postanejo prepričanja ravno zato, ker jih pogosto utrjujemo. Misel, ki se na specifičen način vžiga v možganih, tam pusti svoj vtis in oblikuje se določen miselni vzorec. Recimo, da bi dobil nalogo, da moraš kontinuirano razmišljati svoje najbolj pogoste misli. Tisti, ki so takrat naredil slikanje glave (funkcijski mri), so lahko videli, da se tvorijo vzorci. Da možgani v značilnih oblikah prižigajo vedno iste točke.

Včasih prepričanje deluje v teoriji, drugič tudi v praksi. Prepričanje je korak naprej od osebnega mnenja, sklepanja ali predvidevanja. Najbolj pogoste misli, ki jih postavljaš na piedestal, kasneje dobijo nove razsežnosti. Še posebej, če se izkaže, da delujejo tudi v praksi. Na ta način namreč potrjujejo resničnost teorije. Praktična aplikacija ima ogromno pri tem, da tvoje malo prepričanje postane prepričanje z veliko začetnico. Ni pa nujno, da ima vsako prepričanje svojo uporabno vrednost. Da je praktična uporaba predpogoj, da prepričanje postane prepričanje. Da je sveta resnica šele, ko ima žig »uporabno v praksi«. V tem primeru bi morala biti vsa prepričanja življenjsko-uporabna.

Kar seveda ne drži. Prepričanje je lahko karkoli hoče biti. Lahko je fantazijske narave ali zmota. Lahko obstaja tudi, če nima nobene direktne povezave z realnostjo. Kreacija se recimo rodi iz domišljije. In včasih ideja nima očitne uporabne vrednosti. Nima namreč vsaka ideja ambicije, da postane izdelek ali storitev za praktično rabo. Ima pa verjetno kakšno drugo vrednost. Umetnost recimo sama po sebi večino ljudi (zavestno) ne zanima, dokler se ne znajdejo v težki situaciji. Pomembna postane šele takrat, ko ti življenje priskrbi kakšen osebni »ruker« (izguba službe, ločitev) ali te kako hujše šokira (nesreča, smrt bližnjega). Takrat pa umetnost dejansko potrebuješ. Pomeni ti torej šele, ko nastopi čas stiske.

Idealno bi bilo, če bi naša prepričanja bivala v harmoniji. Da bi lahko uporabljali ista oziroma podobna prepričanja na vseh področjih v življenju. Namesto, da so v boksarskem ringu takoj, ko jim malenkost zamenjaš kontekst. Prepričanja na enem področju lahko bistveno odstopajo od prepričanj na drugem področju. Briljantno na enem področju je lahko totalna polomija povsod drugje. Mike Tyson je nekoč izjavil: »A ni zanimivo, kako so lahko stvari, ki so res dobre v karieri in poslu res slabe v osebnem življenju?!«. Prepričanja, ki jih uporabljaš na poslovnem področju, niso nujno prepričanja, ki jih imaš v osebnem življenju. In obratno. Do svojega sodelavca se verjetno obnašaš (vsaj malenkost) drugače kot do svoje mame. Kako se obnašaš, ko greš na razgovor za novo službo in kako se obnašaš, ko greš na obletnico valete? Verjetno, ker se ne počutiš 100 % isto, da se v vsaki teh situacij vedeš malo drugače. V skladu z družbeno situacijo in priložnostjo prilagajaš svoj odnos in delno tudi uporabo svojih prepričanj.

Včasih ne veš, kaj bi z določenim prepričanjem. Sploh, če imaš občutek, da te ta spotika na vsakem koraku. Določen set pravil pride v poštev samo nekje. Ali prepričanje, ki je črna ovca, torej opolnomočiš ali mu zategneš pas? Prvo, v kolikor najdeš način, kako združiti dva ekstremna pola. V kolikor lahko verjameš v svojo odpadniško idejo in ohraniš stanje sloge. Ko sta A in B kot noč in dan in bi rad imel oboje, potlej je najbolje, da ju med seboj ne mešaš. Če se dva družinska člana med seboj ne prebavljata, potlej se drug drugega lahko preprosto izogibata. Problem rešen.

Isto je pri prepričanjih. Tudi, ko gre za nihilista v skupini, mu vseeno lahko pustiš, da se izrazi in uveljavi svoj prav. Da lahko preživi, je najbolje, da ga izoliraš od ostale skupine svojih prepričanj. Na prepričanja torej lahko gledaš ločeno, če želiš vsa ohraniti pri življenju. Ni nujno, da določeno prepričanje na smrt pohodiš, da ostala lahko živijo. Za črne ovce v splošnem velja, da bolj kot na praktični ravni funkcionirajo na idejni ravni. In tudi to je OK. Tako kot ne potrebuješ odobravanja drugih ljudi za vsako svojo misel, tudi ni bistveno, da imajo vsa tvoja prepričanja praktični smisel. Da prinašajo dobrobit človeštvu. Saj niso družbeno-koristna dela. Včasih je dovolj le, da prepričanja obstajajo in služijo izključno intelektualnim ali estetskim užitkom.

VZTRAJNOST – mehka veščina ali dar ob rojstvu?

Thu, 01 May 2025 09:00:01 GMT

Vztrajnost je kot mišica. Mentalna mišica. Umski biceps. Definitivno beseda z veliko začetnico. Je tako pomembna, da se vse ostalo na svetu lahko usede na zadnji sedež avtomobila. Če je za volanom vztrajnost, potem so ostali sopotniki lahko pomirjeni, da gre ladja (ali karkoli na kolesih) v pravo smer. Ostali sopotniki so samo njeni vagoni. Vagoni vztrajnosti, kot so kreativnost, predanost, odločnost, samozavest, notranjo moč, pogum, odločnost, itn. Seveda, da lahko z vztrajnostjo natreniraš tudi telo, ampak vse se začne v glavi.

Vztrajnost je veščina. Poznamo trde in mehke veščine. Enostavna besedna ilustracija, ki pokaže razliko med obema, je lahko sledeča. Trde veščine so tiste, ki jih pridobiš »by the book«. So osnove za opravljanje določenega dela. Goli minimum. Povezane so z specializacijo za določen poklic in obvladovanjem področja dela. Koristijo ti, da znaš sešteti 1 + 1. Pričakovane kompetence. Mehke veščine pa so korak naprej. Nekaj več. Lahko bi rekli, da je vsaka veščina, ki ni strukturirana v smislu ABC postopka in zahteva več kreativnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti, mehka veščina. Posebna kvaliteta, zaradi katere človek v nečem izstopa. Da znaš rešiti situacije, ki se jih nisi predhodno naučil. Nek dodatni plus v kolekciji sposobnosti. Način, kako se lotevaš nečesa in katere stvari počneš, da dosežeš svoj maksimum. Unikatni nabor sposobnosti in da znaš v praksi uporabiti to, kar znaš. Lahko je to tudi nekaj, kar nima nihče drug in je samo tvoja posebnost. Tako trdih kot mehkih veščin se lahko naučiš, vprašaj je samo, do kakšne mere?!

Človeški možgani so namreč dokazano plastični. Ko se učiš in temu dodaš svoj personalizirani »trojček« (izkušnje, prakso in navade), da se tvoji možgani spreminjajo, obnavljajo in razvijajo. Z učenjem nastajajo sive celice, ki se nato povezujejo z drugimi. Iz obstoječih možganskih mrež nastajajo nove. Celice, ki jih vedno manj uporabljaš, gredo počasi na pokopališče, rojevajo pa se nove. Če pomisliš so tvoji možgani izredno vztrajni. Vztrajajo na spremembi. Eno so tvoje naravne danosti. Podedovani dedni material od staršev. Drugi pa je tvoj potencial. Prvi je na nek način dokončen, drugi pa brezmejen in neskončen. Ko se govori o neizkoriščeni, neaktivirani in neomejeni zalogi, ki se skriva nekje v tebi, takrat se govori o potencialu. In če si vedno lahko več kot si, potlej lahko tudi narediš več kot trenutno delaš.

Zna biti, da je za razvoj vztrajnosti ključna neka fiksna ideja, ki se jo oprimeš. To idejo najprej valjaš po mislih. Intenzivno premišljuješ o njej, dokler jo ne razumeš in pretopiš v prakso. Vztrajna misel prej ali slej postane vztrajno vedenje. Navada. Če uspeš navdušiti samega sebe z mislijo ter nato prepričati še telo, se zdi, da si prestal svoj prvi preizkus. Vztrajnost je igra ponovitev. Več ponovitev, večja vztrajnost. Sliši se sila preprosto, drži?!

Ampak ni. Vztrajnost običajno ne prinese takojšnjih uresničitev. Test lahko traja dalj časa kot bi si mislil na začetku. Če boš svoje aktivnosti konstantno spuščal čez filter vztrajnosti, se ti to lahko pozitivno obrestuje na dolgi rok. Odvisno pa tudi, kaj izbereš za predmet vztrajnosti. Konsistentna vedenja tvorijo vzorce. Zdi se, da se vesolje bolj odziva na nekaj, kar vztrajno ponavljaš. Stvari, ki jih počneš sem in tja namreč niso vzorci, bolj slučaj.

Pomisli na situacijo, ko ti stvari ne tečejo tako kot si si zamislil. Ko bi najrajši dvignil roke. Vrgel puško v koruzo. Vztrajnost je takrat tisti notranji glas, zaradi katerega narediš še en kilometer več. Greš dalj kot misliš, da zmoreš. Mogoče si psihično ali fizično izčrpan. Vztrajnost ti takrat potrka na vrata še 10-krat po tem, ko imaš uradno najbolj ponesrečen dan v življenju. Pride ti prav, ko imaš zgodovinsko najmanj uspešen dan na terenu (tisti, ki se ukvarjate z direktno prodajo, veste o čem govorim). Vztrajnost je dobrodošla za vsakogar, ampak še posebej prav pa pride ambicioznim ljudem. Ljudem, ki delajo na rezultate in provizijo, ne na uro in fiksno plačilo. Tam, kjer je edina stvar, ki resnično šteje, rezultat. Uspešnost. Tovrstna dela ustvarjajo več notranjih pritiskov, ki so direktno povezani z zastavljenimi cilji. Za vzdrževanje uspešnosti in »kondicijo« visokih rezultatov potrebuješ dovolj energije. Energijski manko te bo hitro prepričal, da je vse brez veze in da to ni zate. Stopiti stran je nasprotje vztrajnosti. Nočeš biti na tem vlaku za nobeno ceno. Pogosta in tudi neizogibna posledica uspešne vztrajnosti je namreč dosežen cilj. In seveda se na tej točki lahko upravičeno vprašaš, ali je vztrajnost priučljiva veščina ali pa zgolj vgrajeni del karakterja, ki ni pridobljiv ali izgubljiv?!

Na vsakega izmed nas pa podobno kot živali v džungli prežijo sovražniki. Sovražniki vztrajnosti. Eden izmed njih je sigurno udobje. Občutek lagodnosti. Naslanjanje na tisto stran, kjer nikoli resnično ne zašvicaš. Ne naprezaš se ne fizično, ne psihično. Ljudje naravno in čisto nezavedno težimo k vedenju, da nam je lahko. Če nismo dobesedno prisiljeni ali se ne motiviramo sami od sebe, rajši delamo manj kot več. Rajši počivamo kot telovadimo. Rajši se odzivamo kot razmišljamo. Vseeno nam je, če s tem ravnamo proti samemu sebi in proti lastnemu napredku. Napredek namreč ni lahek. Osebnostna rast ni enostavna.

Vztrajna oseba zato razmišlja in dela ravno kontra. Osredotoča se na »več«, ne na »manj«. Lahko, da dela trdo in disciplinirano. Zelo verjetno dela tudi pametno. Dejstvo je, da v uresničitev idej vlaga več energije. Vztrajnež namreč ve, da je nekje na drugi strani neuspeha tudi uspeh. Zato se nikoli ne preda. Lahko stopi korak nazaj, ampak kmalu bo naredil tudi dva koraka naprej. Redno dela korake. Non stop je v fazi premikanja. V sebi vedno ohranja žarek upanja, da je uspeh vedno za vogalom. Za naslednjim vogalom. Pač nekje na obzorju. Koga briga, koliko korakov bo potrebno še narediti do cilja?! Na eni točki linearni čas za uresničitev svojih ciljev postane brezpredmeten. Vztrajnež je pripravljen iti čez pekel, da bi dosegel, kar si je zamislil. Neuspeh na dolgi rok zanj preprosto ni opcija. Zdi se, da se sadovi vztrajnosti pokažejo šele takrat, ko ideja, da ti ne uspe, ne obstaja več.

Ampak če je značilnost vztrajnosti neko močno prepričanje, ki se odraža v človekovi nepopustljivosti (pri ideji, prepričanju ali dejavnosti), gre nihalo lahko v obe smeri. Vsak kovanec ima dve plati. Načelo dvojnosti. Nekaj, kar je na nekem področju zmagovalna kombinacija kart, je na drugem lahko polomija na celi črti. Vztrajnost lahko torej koristi ali škoduje. Še posebej, ko vztrajna oseba preprosto noče, ne želi ali mogoče tudi ne more odstopiti od svojega početja. Zase imaš lahko hitro občutek, da je stvar, ki jo počneš, koristna. Čeprav mogoče ni. V kolikor si vztrajen pri stvareh, kjer osebno rasteš in izpolnjuješ svoj življenjski smisel, potlej gre verjetno za koristno vztrajnost. Po vsej verjetnosti si boljša verzija samega sebe, ne slabša. Bolj preprosto ne gre.

ZAVEDANJE – uvid v ustroj sveta ali zgolj 3 % celote?

Thu, 24 Apr 2025 09:00:09 GMT

Zavedanje je percepcija. Percepcija nečesa. Ko te življenje vozi levo in desno, ko skozi čas voziš slalom med enim znanjem in drugo izkušnjo, sčasoma dosežeš neko stopnjo zavedanja. Prihajaš do uvidov. Tisto, ko vprašaji postanejo klicaji. V trenutku, ko se nečesa zavedaš, lahko tja začneš polagati svojo pozornost. Usmeriš luč na tisti del sebe. Ne zavedaš pa se stvari, ki ne pridejo na tvoj radar pozornosti. Ker zate ne obstajajo, deluje kot da sploh ne obstajajo. Dejstvo pa je, da jim samo ne posvečaš nobene pozornosti. Vse, kar ni na tvoji «to-know« ali »to-do« listi, je v bistvu zavito v celofan skrivnostnosti.

Pogosto slišimo, da je življenje najboljši učitelj in da učna lekcija poteka vsak trenutek. 24/7. Uči te vedno, ko se spotakneš in ponovno vstaneš. Učiš se skozi lastne izkušnje, lekcije pa lahko dobivaš tudi skozi izkušnje drugih. Teorija. Znanje je v informacijski dobi praktično na vsakem koraku. Od največje brezplačne zakladnice informacij (interneta) si vedno le en klik stran. Izkušnje so tudi vedno na dosegu roke, vendar se je za pridobitev potrebno (malo bolj) potruditi. Potrebno je iti čez osebni proces. Bolje razumeti. Ko nekaj bolje razumeš, prideš do prelomnega trenutka, ki te (delno) spremeni. Sprememba.

Glede na to, da je razumevanje (vedno) omejeno na posameznika in zavisi od (lastne) percepcije in interpretacije, pa je težko iti mimo naslednjega občutka – da se istih stvari (v različnih obdobjih) zavedaš na različne načine. Stvari (sedaj) doživljaš drugače kot si jih prej. Tvoj unikatni DNK in način razmišljanja, tvoja življenjska zgodba in individualni interesi - vsi skupaj prispevajo k tvoji edinstvenosti. Ker dva človeka (nikoli) nimata istega izhodišča, tudi nimata istega zavedanja. Vsi ljudje v življenju plujemo po različnih valovih zavedanja, saj smo vsi na različnih stopnjah.

Zdi se, da je od zavedanja odvisno vse, kar se ti zgodi v življenju. Tudi stvari, ki se ne zgodijo, so posledica zavedanja. Ne pomeni (nujno), da ima oseba z manj zavedanja avtomatsko manj kvalitetno življenje. Lahko je (popolnoma) zadovoljna s tem, kar ima. Za zunanje oko je zadovoljna z »manj«, čeprav je njej to mogoče »vse«. Maksimum. Manj možnosti v življenju ne pomeni nujno manj (osebnega) zadovoljstva. Zadovoljstvo in zavedanje sta samo posredno povezana, saj zavedanje ni merilo za zadovoljstvo. Poznamo sposobne in razsvetljene ljudi z več zavedanja, ki delujejo nezadovoljno. Na ulici si verjetno že kdaj ujel tudi na videz psihično obubožane posameznike, katerih življenje zgleda kot bi jih povozil vlak, ampak če vprašaš njih, jim čisto nič ne manjka. Kaj je sedaj res, bog-si-ga-vedi.

Za zavedanje (in zaznavanje okolja) uporabljaš primarno svoja čutila, na katere je vezan fizični svet. 5 čutil, ki vsako posebej služi za določen spekter zavedanja. Imaš oči, da vidiš. Ušesa, da slišiš. Jezik, da lahko govoriš (besede) in okušaš (hrano in pijačo). Nos, da vohaš. Imaš pa tudi kožo (in prste), da lahko otipaš in zaznavaš ostre predmete, vročino ali mraz. Lahko se sveta zavedaš tudi skozi občutke, ki so »vrata« v zavedanje svojega notranjega sveta. Znanstveno je dokazano, da se ljudje zavedamo samo nekje 3 % stvari v življenju, ostalih 97 % predstavlja nezavedno. Velika večina stvari je torej izven polja našega zavedanja. To se tepe s popularnim občutkom, da se večine stvari zavedaš in da imaš vse v malem palcu.

Tvoje zavedanje je (verjetno) omejeno z razlogom. Zavedaš se vidnega sveta, čeprav ga vidiš skozi svoje leče. Delno se lahko zavedaš drugih ljudi, ker si v stiku z njimi. Skozi čutila se zavedaš svoje fizične dimenzije. Težko oz. blizu nemogoče pa se je zavedati ostalih svetov. Če seveda verjameš, da ti obstajajo. Če temu dodamo še teorijo, da se je vse, kar si želiš v fizičnem svetu, v drugih svetovih že zgodilo - rojstvo, smrt in vse vmes, pa to presega tvoje momentalno zavedanje. Verjetno se sliši noro – ker dejansko tudi je! Mogoče je zato boljše, da je naša stopnja zavedanja tam, kjer je.

Če bi se ljudje zavedali vsega, kar nismo zmožni razumeti, bi bili lahko nenehno zaskrbljeni, zmedeni ali prestrašeni. Po vsej verjetnosti nam nekdo ali nekaj dela medvedjo uslugo, da ostajamo v slepi ulici. Je boljše za naše zdravje, boljše za naš občutek kontrole in varnosti. Boljše za našo psiho. Na ta način se lahko usmerimo na svoj mikro košček sestavljanke, ki je razumljiva za naš um. Da obdržiš svoj notranji mir. Da si blažen, ker ne veš vsega.

Glava (tako ali tako) razume le stvari, ki imajo »smisel«. Stvari, ki izhajajo iz logičnega razmišljanja in leve možganske polovice. Vrata resnice, preko katerih potrjuješ svet za resničen ali neresničen. Kar ne moreš (racionalno) razumeti, (pač) ni resnično. Razmišljanje po logičnih tirnicah je primerno za vsakdanjo (upo)rabo. Kolektivni, globalni dogovori, po katerih deluje svet, so lahko sila efektivni in praktični. Ko greš v trgovino, za izdelek ali storitev plačaš z denarjem. Ko si v vlogi voznika na cesti, desni smernik vedno in povsod pomeni, da zavijaš desno. Svetovni dogovor.

Če ti je v življenju pomembna aktualizacija, je mogoče še najbolj pomemben del zavedanja tisti, ki vključuje tvoj potencial, sposobnosti in tvoje poslanstvo. Najvišji cilj človeka. Samouresničitev. Pa čeprav je tudi to zavedanje praktično samo kaplja v morju vsega, kar obstaja. Ampak mogoče je to čisto dovolj. Da se zavedaš (samo) tega, kar se lahko. Tudi, če si še bolj zagnan in dobro pomisliš, verjetno nikoli ne boš uresničil vseh svojih (zemeljskih) ambicij. Če v tem trenutku zavihaš rokave in slediš svojih sanjam, ima dan vedno le 24 ur. Tega se (lahko) zavedaš.

IDEJA – za narodov blagor ali lastni užitek?

Thu, 17 Apr 2025 09:00:01 GMT

Ideja je (praktično) vse, kar (še) ne obstaja v fizičnem svetu. Najbolj razširjena stvar na svetu. Vsepovsod prisotna in na vsakem koraku najdena. Če z idejo dovolj dolgo »sediš«, jo miselno ne izpustiš in jo kot glino gneteš dokler jo ne oblikuješ, potlej jo lahko narediš vidljivo. Nekaj, kar sprva vidijo (zgolj) oči uma, lahko nato vidijo tudi »dejanske« oči. Bolj natančno kot ideje vidiš v umu, lažje si jih lahko predstavljaš, kar ustvarja percepcijo resničnosti.

Vse, kar vidimo okoli sebe, si je nekdo predhodno zamislil. Ampak sama ideja je kot voda – svobodna in na vseh koncih naenkrat, brez barve in oblike. V trenutku, ko jo naliješ v kozarec, pa povzame obliko kozarca. Idejo uresničiš v trenutku, ko jo izvedeš. Z izvedbo ji daš določeno, dokončno obliko. Ali je določena ideja dobra ali slaba, je relativno. Ni vse, kar po hitrem postopku »pije vodo«, dobro. Prav tako ni vse, kar deluje neobetavno in brezciljno, za v smeti. Rado se zgodi, da dobra ideja na začetku ne zgleda nič kaj posebnega. Platina, čeprav se kasneje lahko izkaže za čisto zlato.

Ali je torej kvaliteta ideje običajno pisana na kožo tistemu, ki jo opazuje? Da gre za subjektivno oznako - ko govorimo o dobri ali slabi ideji? Dobra ideja z izjemnim potencialom. »A tip« ideje, iz katere lahko nekaj narediš. Abstraktna ali konkretna, taka ideja je uporabna pogruntavščina, ki ima magnetično moč (dovolj močno), da držiš svojo pozornost na njej.

Občutki, ki nas prevzamejo ob izjemnih idejah, so namreč redko enosmerni in natančno definirani (pozitivni, negativni). Običajno so »mešano na žaru«. Vse, kar zgleda črno, je lahko čez čas belo. In kontra. Ideja lahko popolnoma spremeni svojo prvotno smer. Prva srečanja z idejo se mogoče začnejo kot inspiriranost, navdušenje in vzhičenost, kasneje pa čutimo frustracijo, žalost, mogoče celo praznino. Velika verjetnost pa je, da bodo v splošnem dominirali pozitivni občutki. Lahko te ideje tako zabavajo, da jih imaš za naj-družbo na svetu. Vzvišeni občutki, da si nad tlemi - včasih letiš, drugič samo lebdiš. Ideje ti lahko ustvarjajo iluzijo samozadostnosti - da ne potrebuješ ničesar in nikogar drugega (kot le njih). Držijo te dneve, tedne in mesece, lahko tudi leta. Njihov »magnetični opoj« lahko nikoli ne popusti.

V »družbi« idej nisi nikoli (resnično) na realnih tleh, in to z enim dobrim razlogom; realnost je namreč največji sovražnik (kreativnih) idej. Njihova najboljša lastnost je ravno to, da niso v stiku z realnostjo, ker ti ni treba biti. Kreacijo vedno znova potegneš iz etra, ne pobiraš iz tal. Kreativnost in realnost se pač ne tolerirata. Prvi se obnaša kot maček, ki ga hočeš okopati v kopalnici. Tak odziv ima na realnost. Realnost se kreativnosti zdi kot živi dolgčas, neizvirna bedarija, ki vedno igra na varno, preverjeno noto. Smeti s svojo razumnostjo. Realnost pa misli, da gre pri (izvirnih) idejah običajno le za golo sanjarjenje (brez realne podlage). Predvideva, da je ravno realna (praktična) komponenta v kreativnosti ključna za njen obstanek v fizičnem svetu.

Ideja se vedno začne kot idealist, ki samo verjame in sledi sama sebi. Rada izumlja stvari. Rada raziskuje. Rada si predstavlja, da piše še nenapisano zgodbo. »Status quo« je tukaj zato, da se ga testira. Ideja razmišlja, da če nekaj trenutno (še) ne poznamo in nimamo praktičnega koncepta, to ne pomeni, da nekaj ni »de facto« izvedljivo. Večni optimist. Trdovratne ideje ne odstopajo, dokler ne vidijo sadov svojega truda. Realnost pa se na drugi strani zdi kot pesimist, ki ne verjame v nič, dokler tega ne vidi. Dejstvo pa je, da v bistvu sodelujeta med seboj. Ideja se zdi kot nosilec napredka, realnost pa njegov manifestator.

Ni čudno, da deluje, da si s kreativno idejo pred svojim časom. Mnogi snovalci idej (izumitelji, znanstveniki, umetniki, oblikovalci) so bili. Lahko tudi, da za čas svojega življenja niso uspeli udejanjiti svojih zamisli v praksi. Mogoče, da je njihovo delo drastično odstopalo in ga ljudje niso razumeli. Včasih ne imeti konkurence na trgu pomeni tudi, da je nekaj težko umestiti. Včasih pa se (uporabna) ideja začne kot (za)misel in konča kot izdelek in storitev. V tem primeru je ideja lažje razumljiva. Uporabna vrednost se tudi lažje prevede v ekonomsko vrednost.

Ideje torej ogromno dajejo (zabava, navdih, priložnosti), ogromno pa tudi vzamejo (energija, čas). Funkcionirajo po principu »dam-dobim«. Dobra ideja ti lahko obrne svet na glavo in ga tako tudi pusti. Znajdi se kakor veš in znaš. Mogoče bo (tako) unikatna, da jo ne boš znal zlahka razložiti. Mogoče boš moral živeti z njo - v osami, kjer bo postala tvoj dvojni superlativ – največja ljubezen in največja skrivnost. In kadarkoli se boš vprašal, ali je tvoje početje (sploh) smiselno in čemu sploh služi, se spomni na stavek nekega ameriškega rockerja (Josh Homme): »Karkoli pričakuješ od umetnosti, je praktično že preveč«. Podobno velja za ideje. Mogoče je glavna nagrada, ki jo lahko od idej dobiš, namreč to, da si v njihovi družbi deležen posebnega tretmaja.

INSPIRACIJA – božji dar za izbrane ali človeška »obvezna oprema« za vsak žep?

Thu, 10 Apr 2025 09:00:01 GMT

Inspiracija je poživljajoč občutek, ki te pričaka nepričakovano kot parkirni listek mestnega redarstva na sprednjem steklu avtomobila. S to razliko, da te »presenečenje izza ovinka« spravi v dobro voljo. Črno-beli svet kar naenkrat dobi barve. Snop sončne svetlobe pokuka izza črnih oblakov. Ptice zunaj se začnejo oglašati. Vse skupaj se čuti kot pomlad. Trenutni preporod, katerega center se počutimo, da smo. Govorimo o magični moči inspiracije.

Ko inspiracija potrka na vrata, seveda vstanemo in ji odpremo vrata. Zmožnost priti do ideje, se z njo ukvarjati, jo oblikovati ali na novo definirati, jo gledati »rasti« in jo razvijati – to je (verjetno) eden boljših občutkov na svetu. Inspiracija takrat postane kreacija. V praksi to deluje, kot da bi imitirali Boga, kar (pravzaprav) naredimo vsakič, ko se uspemo uspešno izraziti. »Nekaj iz ničesar« proces je lahko (skrajno) zabaven, saj deluje, kot da iz zraka potegnemo nekaj, kar predhodno ni obstajalo. Svojo inspiracijo (iz nič) uspemo (v nekaj) kultivirati. Ko prepoznamo notranji klic ter se nanj odzovemo, nas zajame motivacijski občutek inspiracije.

Inspiracija se čuti, kot da bi nas v tistem trenutku prevzelo nekaj večjega od nas. Nekaj mogočnega, ki se želi izraziti in nas uporabiti za orodje. Če smo bili prej (z glavo) nekje drugje, smo trenutno (polno prisotni in prisebni) tukaj. Skupaj s to idejo, za katero niti ne vemo točno, kaj je. Inspiracija običajno deluje kot misterija. Sploh, ker ne vemo, kaj je in kakšna je njena vrednost. In čeprav ne vemo, s čim imamo opravka, nas zanima, kaj vse lahko ta (skrivnostna) ideja postane. Raziskujemo jo, se z njo ukvarjamo in na ta način vse bolj (tudi) vemo, zakaj nas je inspiracija prvotno obiskala. Podoba oblikuje sporočilo. To nam daje krila, ker skozi spoznavanje ideje (pravzaprav) spoznavamo sebe.

Inspiracija je (sprva) odprto obzorje. Čeprav je povezana z nami oz. našim doživljanjem sveta, je v resnici vprašanje vseh vprašanj, iz kje izhaja. Ne glede na to, kako dobro znamo nanj odgovoriti, gre za vprašanje, ki ostaja večno neodgovorjeno. Na kakšen način nas najdejo ideje? Ali uvidi izhajajo direktno iz nas? Ali pa nas samo obiščejo v skladu s tem, kar razmišljamo in čutimo, mi pa takrat prepišemo lastništvo nase? Zdi se, da skozi navdih vidimo skrite kotičke naše duše. Kar naenkrat imamo dostop do stvari, ki so sicer varno pospravljene v naših miselnih škatlah. Škatle, za katere niti ne vemo, da obstajajo, nam tako razkrivajo novo vsebino. Ozaveščanje nezavednega.

Inspiracija se zdi vseprisotna – kot zrak ali energija. Ljudje pa smo njen medij. Zdi se, da jo ni možno »na ukaz« aktivirati, ustvariti ali uničiti, pridobiti ali izgubiti. Samo je - nenehno prisotna in večna, vedno na čakanju, da po njej posežemo. Očitno je nekaj, kar je v nas, čeprav se nam včasih zdi, da jo moramo poiskati in pridobiti (od zunaj). Dobesedno »leži« na tleh, samo skloniti se moramo in jo pobrati iz »tal« (dna duše). Ali lahko tudi izgubimo ali »poškodujemo« svojo inspiracijo?

Ideja, da lahko izgubimo svojo inspiracijo, je na mestu in nora istočasno. Namreč, bolj kot se z inspiracijo igramo, več se nam zdi, da jo imamo. Lažje jo »ujamemo« in ji damo obliko. In obratno - če ni aktivirana, lahko zgleda, kot da je nimamo. Določene stvari v življenju ponavljamo in prakticiramo bolj kot druge. Za tiste, ki jih puščamo na stranskem tiru, nas začne skrbeti, da smo izgubili spretnost oz. da niso več del nas. »Kar ne uporabljaš, izgubljaš« lahko tukaj deluje resnično. Čeprav inspiracija vedno obstaja, pa to ne pomeni, da se je vedno zavedamo. Včasih se počutimo »kilometre« stran od tega, da bi se počutili navdihnjene. Iz kje pa pravzaprav pride inspiracija?

Sklepajmo, da je človeški potencial (domnevno) veliko večji kot se nam prikazuje. Naše glave (vedno in vsepovsod) izvajajo »ribolov« za inspiracijo. Vse na svetu deluje kot oddajni stolp, ljudje pa smo antene, ki lovijo najboljši signal. Največji »ocean« inspiracije je mogoče podzavestni um, kolektivni um ali kolektivno nezavedno, univerzum ali vesoljni um (kakorkoli ga že okličemo). Vsak navdih od nekje pride, vendar ga mi z našo »anteno« (pozornostjo) privabimo k sebi. To, kar »pokličemo«, je na nek način vedno »pravo«. More biti, ker je to, kar tisti trenutek oddajamo. Nekaj, kar pride iz naše »globočine«, pač ne more biti napačno. Naša podzavest nato izbere pravi način za izraz našega navdiha. Zdi se, da gre pri inspiraciji za intuitivno izražanje. Izražanje po nareku intuicije spominja na avtomatski notranji govor v stilu prostega toka (brez vmešavanja razuma in logike).

Ker se vsaka inspiracija izrazi skozi nas, ljudje pa se pogosto izražamo, ima vsak človek svojo retoriko. Skozi svoje misli, besede, občutke in čustva si oblikujemo koncept »jaz«, kar prepoznamo kot splošen občutek o sebi. Mogoče tako vsak trenutek – nezavedno vedno ustvarjamo, in to v skladu s svojim navdihom. Da ni nobene potrebe po tem, da obupno iščemo, da nas navdih »pošlata«. Tudi, ko nam produkti naše inspiracije niso všeč, še vedno kreiramo. Ostajamo vpeti v »krog inspiracije« tudi, ko nismo pri »volji«, da bi sploh kreirali. In to, kar nas navdihuje, na nek način tudi vedno preživi.

KONSISTENTNOST – doživljenjska ječa ali plastelin filozofija?

Thu, 03 Apr 2025 09:00:02 GMT

Konsistentnost je (samo) fina beseda za reden in kontinuiran proces. Početje iz navade. Ko delamo eno in isto stvar, smo v njej konsistentni. Kar je konsistentno, je (na nek način) enotno in stalno. Konsistentno vedenje = predvidljivo vedenje. Tako, kot je za nekoga najbolj značilno. Ponavljajoče se vedenje, ki ne odstopa od (običajnih) normativov osebe. Če torej v življenju štejejo konsistentne besede, ali to pomeni, da so še bolj pomembna konsistentna dejanja?

Konsistentnost nam (lahko) daje trajni smisel in orientacijo. Na podlagi vzorcev nam (na prst) na različnih področjih pomaga predvidevati izide. Podaja na roko, da lažje uvedemo nove vzorce, kar je v resnici super-koristno za pridobivanje novih navad. Konsistentni smo takrat, ko nekaj (konstantno) ponavljamo kot papiga. Za konsistentno osebo bi lahko označili nekoga, ki govori besede ali prakticira dejanja, ki se lahko od nje pričakujejo. Konsistentnost prinaša določeno stopnjo predvidljivosti. Ne gre toliko za naravo besed oz. dejanj, ampak bolj za to, da ta narava (nikoli) ne odstopa (od same sebe). Lahko uporabljaš svojo (zase-značilno) retoriko, bodisi prakticiraš vedenje, ki paše v tvoj »koš«.

Ko nekaj (redno) ponavljamo, razvijemo spomin. Način razmišljanja ustvarja miselno konsistentnost, imamo pa tudi mišični spomin, ki pride iz ponavljajočih se gibov telesa (rok, nog, specifična drža telesa). Stvari ali postopke, ki jih ponavljamo in imamo za njih »občutek«, sčasoma (popolnoma) osvojimo oz. postanemo »mojstri« v njih. Primer: ko si se prvič učil zavezovanja vezalk na čevljih, si bil izredno neroden in nevešč – ko ne veš, kaj počneš, niti ne veš, da ne veš. Po letih konsistentnega ponavljanja (ene in iste) vaje si se izuril. Podobno je z vožnjo avtomobila. Koordinacija desne roke v kombinaciji z obema nogama se sprva za večino zdi »španska vas«. Z redno prakso pa se nam način vožnje hitro »usede« in postane obvladljiv. Ali je konsistentnost prirojena ali priučena človeška lastnost?

Ker je navada v osrčju pomena besede »konsistentnost«, lahko sklepamo, da se jo da »navaditi«. Ali se jo lahko navadi čisto vsak, pa je drugo vprašanje. Odvisno od samodiscipline. Delanja ponovitev. Recept za osvojitev konsistentnosti se lahko sliši sila enostavno. Večkrat kot ponavljamo vaje, bolj konsistentni smo/postajamo. V primeru, da nam ponovitve delajo preglavice, si lahko dejavnost tudi zavestno osmislimo in ji dodamo vztrajnost. V kolikor ne znamo uporabiti moči svoje volje ali biti vztrajni, lahko uporabimo »samo naredi« finto. Omenjena tehnika je lahko še posebej efektivna tam, kjer za izvedbo nečesa potrebujemo dovolj samo-prepričevanja. Je pa tudi res, da ko nekaj od nas terja ogromno lastne volje, gre za bodisi neprijetno, bodisi naporno stvar. Ampak če se v »dejstva« ne poglabljamo preveč, ampak samo »odlaufamo« svojo dnevno progo, si s tem (lahko) olajšamo življenje in premagamo sebe. S svojimi kontradiktornimi mislimi, ki nas nagovarjajo, da naj danes ne gremo teči, pa opravimo že, ko se te pojavijo. Kako torej postati konsistenten?

Da nekaj počnemo konsistentno, moramo (prej ali slej) sprejeti odločitev. Odločimo se, da želimo neko stvar nadaljevati oz. jo ohranjati. To je moment, ko se dejavnost spremeni iz »občasne« v »redno«. Postane vzorec. V kolikor ne udarimo po »mizi« in ne sprejmemo te odločitve, potlej ne gre za vzorec, bolj za naključje. Tudi v primeru, ko delamo stvari, ki so nam v absolutni užitek, pride moment, ko prestopimo mejo med zabavo in delom. Občutek osebnega ali poslovnega uspeha mu prinaša tako užitke kot od njega zahteva delo, vendar vse skupaj vzame v zakup. Skladno z uspešnostjo tudi sam osebnostno napreduje.

Konsistentnost je lahko tudi (izredno) uporabna lastnost. Ne samo, da nam pomaga tako pri uresničevanju idej kot tudi praktični aplikaciji. Če vemo, da moramo svoje misli spraviti v »tek«, gremo (na način konsistentnosti) hitreje in samoiniciativno tudi v akcijo. Komur je akcija »logično« zaporedje misli, lahko uresniči več.

Ljudje, ki verjamejo v zakon privlačnosti, pravijo, da se naše želje uresničijo tako, da mi naredimo pol poti, pol pa vesolje. Gre za filozofijo, da se stvari v življenju zgodijo zaradi nas (po zakonu privlačnosti) in ne nam (usoda). Ampak tudi, če verjamemo v filozofijo, da naše misli oblikujejo našo realnost, ali da je vse že (vnaprej) določeno - nam »namenjeno«, je (vseeno) smiselno »priliti« še svoj lonček. Ziher je ziher. Tista filozofija oz. »roža«, ki na koncu (s)pije več vode, tisto (bolj) zalivamo.

DELO – mu dati odpoved ali napisati ljubezensko pismo?

Thu, 27 Mar 2025 20:35:09 GMT

Navdihujoče delo. Poglobljeno delo. Delo kot kreacija. Delo kot poslanstvo. Delo, ki prinaša (ogromno) notranje zadovoljstvo. Delo, ki je samo po sebi glavna nagrada. Delo, ki ga z veseljem opravljaš, kadarkoli te pokliče. Delo, ki ti ob treh zjutraj ne pusti spati. Delo, ki se mu lahko posvetiš v celoti in kjer vedno znova pustiš delček sebe. Delo, ki ima za posledico osebnostni napredek. Delo, ki ti je dobesedno pisano na kožo, saj imaš občutek, da lepše živiš, ker ga opravljaš. Skratka, delo, ki to ni. Pravzaprav je »delo« pomensko-neustrezna beseda za nekaj, kar ti glavo raztrešči na 1000 kosov in jo nato sestavi nazaj.

Govorimo o sanjskem delu. »Sanjsko delo« zveni nekako tako kot izgledajo turistične brošure eksotičnih krajev; z rajskimi plažami in nebeško-belim peskom, mogočnimi drevoredi palm in obvezno še kakšno postavno domačinko zraven. Tip dela, ki je bilo večino zgodovine človeštva rezerviran le za redke posameznike, je v modernem času precej bolj na dosegu roke. V bistvu je danes samoumevno, da delaš to, kar ti »sede« in da se s tem (tudi) preživljaš. Za mlajše generacije je ideja o delu, ki te ne veseli in ki ga opravljaš (samo) zato, da si lahko plačuješ mesečne račune, totalni nesmisel. Da se razumemo - dejansko tudi je nesmisel (na dolgi rok). Kakšen luzer bi bil, da bi bil vse življenje ujet v »9-5« delovnik, ki se ti upira z vsemi štirimi. Enkrat se živi, zato je seveda pomembno, kaj delaš za preživetje. Zahvaljujoč tehnologiji (in verjetno tudi dvigu kolektivne zavesti) je danes možno imeti (skoraj) vse. Še posebej pa si je možno izbrati želeno področje dela in opravljati svoj sanjski »job«, ali pa se temu vsaj približati. Pa ne samo kot nekaj, kar imaš malo za zraven (poleg redne službe), ala »passion« projekt. Ali delaš večino dneva ali samo po 4 ure/dan, je odvisno od marsičesa. Mogoče je količina delovnih ur/dan še najbolj odvisna od plačanih računov in financiranja tvojega življenjskega stila. Preden pa se poglobimo v idejo, kako živeti v sodobni pravljici, kjer delaš, kar hočeš, ko hočeš in kolikor hočeš, pa najprej nekaj besed o samem delu. Kaj vse lahko okličemo za delo?

Vse, kar vidimo okoli sebe, je rezultat dela. Vsako fizično stvar si je moral nekdo predhodno zamisliti. Gre za usmerjanje kreativne energije (fizične ali psihične) v določeno točko (cilj), ki je merljive narave. Ko je cilj dosežen, je delo opravljeno. Delo je širok pojem, ampak v grobem ga delimo na dve kategoriji: fizično in umsko. Fizična dela so vsa, kjer človek uporablja primarno svojo fizično silo za dosego rezultatov (delo z rokami). Tovrstna dela so bodisi naporna, bodisi rutinska, vendar umsko (sorazmerno) enostavna. Velika večina služb v kmetijski in industrijski dobi je bila (in še vedno je) fizičnih. Včasih je veljalo, da je delo pač neka nuja, za kar žrtvuješ minimalno 8 ur (ali več) dnevno, da potlej lahko počneš stvari, ki si jih resnično želiš. To v modernem času ne pije vode. Po vsej verjetnosti ta dela niso bila ne prijetna, ne kreativna, ne zabavna. Bilo je pač golo delo, ki je plačalo račune. Ni nujno, da si to delo sovražil iz dna duše, vendar si ga (po drugi strani) tudi težko resnično vzljubil. Olepševalno-rečeno zna biti, da si bil z njim v ljubezensko-sovražnem odnosu. Ko se je enkrat končalo, si se preprosto odklopil in o njem nič več razmišljal (do naslednjega dne). Če eno delo ni zadoščalo za plačilo računov, si si poiskal še drugo. Rutinska in enostavna fizična dela so zato vedno prva na spisku za »odstrel« delovne sile. Nekaj, kar se je v preteklosti začelo s stroji in mehanizacijo, se danes nadaljuje z umetno tehnologijo.

Imamo pa tudi umska dela, kar predstavlja večinski del vseh služb v informacijski dobi. »Intelekt-službe« poleg samostojnosti in suverenosti zahtevajo večjo iznajdljivost, kreativnost in sposobnost odločanja. Običajno so ta dela (močno) usmerjena na doseganje rezultatov in zasledovanje ekonomskih/finančnih ciljev. V zameno za fizično udobje so nam novodobne službe prinesle več psihičnega pritiska. Potlej so tu še umetniško-naravnana dela, ki so poglavje zase – veliko večji finančni riziko, ampak veliko bolj kreativna in mešanica obeh naštetih kategorij. Primer: potujoči glasbeniki na turneji, ki fizično potujejo iz države v državo in vsak večer igrajo inštrumente na odru. Čeprav je glasbeno ustvarjanje (kreacija glasbe) področje kreativnosti (primarno umsko delo), je del dela, vezan na izvedbo snemanje glasbe in živih nastopov tudi fizične narave. Delati z glavo (in se vmes zabavati) se sliši bolj prijetno kot delo z rokami. Kako pa poteka postopek izumljanja svoje sanjske službe?

Korakov je (verjetno) več kot smo jih na začetku pripravljeni ali sposobni videti. Običajno se novi koraki pojavljajo v skladu s tem, kjer se nahajamo s svojo sposobnostjo. Učitelj (vsak nov korak) pride, ko je učenec pripravljen. Ko delamo to, kar imamo najraje, delamo v prvi vrsti zase, zato je naslednja stopnja (napredek) običajno naša osebna želja. Neobremenjeni z idejo, kakšno ekonomsko korist bomo imeli od tega že na začetku, lahko začnemo s svojimi talenti, s strastjo, s srčno željo, ki igrajo glavno vlogo. Kaj je tisto osebno sporočilo, ki ti je pomembno bolj kot vse ostalo? Kaj je tvoje osrednje sporočilo, s katerim živiš in ki te spremlja na vsakem koraku? Kaj je tvoj talent in kje so tvoje sposobnosti? Talentiranost je prvi del sestavljanke, ampak potrebuješ tudi »roko«, da svoj talent prepričljivo pokažeš. In čeprav se ideja o sanjskem delu začne romantično, pa se konča realistično. Realizacija, da je tudi sanjsko delo v resnici (samo) delo, ne sanjaštvo, je točka, kjer se začne pravi »švic za zaveso«. Zavihajmo rokave.

Kar je tudi izredno zabavno. Pomislimo, kaj bi ostalo delu, ki ga imamo radi, če bi mu vzeli sam proces (dela)?! Verjetno bi izgubilo ves smisel, celoten šarm, ki nas tako privlači, da počnemo, kar počnemo. Proces sanjskega dela je za človeka glavna nagrada. Neprespane noči, zbijanje glave z izzivi, testiranje različnih kreativnih rešitev, razočaranja in spotike, ki so del procesa - vse to na koncu odtehta občutek, da si dešifriral osebno »enigmo« in stopil na pot samo-uresničitve.

Delo, ki ga radi opravljamo, je običajno tudi hoja v neznano. Ko ne vemo, kam v resnici gremo, hodimo po (za nas) še neuhojenih poteh. Skozi izražanje rastemo in aktiviramo dele sebe, ki jih še ne poznamo. Odkrivamo stvari, ki so nam (predhodno) nepoznane. Ko aktiviramo še neaktiviran del sebe, rastemo. Sanjsko delo od nas zahteva slonsko osredotočenost, trud in (običajno tudi) ogromno prostega časa. Plačamo tudi s svojo energijo. Verjetnost, da nas projekti na koncu (močno) izčrpajo, je prej pravilo kot izjema. Proces sprva terja energijski vložek, ki ga damo v raziskovanje svoje izbrane tematike, nato pa v piljenje svojega osebnega načina za izvedbo idej. Vedno, ko se posvetimo neki dejavnosti, jo v resnici žrtvujemo za neko drugo. Kako pa naravnati svoj um, da nam bo tudi uspelo?

No, tukaj pa odgovor ni tako enosmeren. Um je namreč lahko precej nezanesljiv partner za sodelovanje. Pa ne z vidika, da je potrebno (pošteno) zavihati rokave. To je osnova. Če tvoj um rad ubira najlažje poti in deluje po liniji najmanjšega napora, bo to tek na (izredno) kratke proge. Včasih se zdi, da ljudje (v resnici) iščemo popolno nasprotje dela. Ne zavedamo pa se, da je najlažja pot diametralno-skregana z dosežki in uresničitvijo rezultatov. Za svoje sanje je (pa ja) vredno iti na konec sveta. Ne sme nam vzeti volje, ko razmišljamo, po katerih slepih ulicah vse smo šli in se (vedno znova) znašli na istem mestu kot prej. Pogodbo pri sanjskem delu vedno podpisujemo na dolgi rok. Um zato potrebuje zgodbe in osebne razloge za vložen trud. Želi biti »poklican« na misijo, da se počuti kot izjema. Včasih potrebuje tudi posebno spremstvo v obliki (svežih) idej, kar pomeni, da moramo biti še dodatno kreativni. Mogoče se vam zvezde le poklopijo na pravem mestu ob pravem času in na razpotju, kjer se srečajo željo, talent, sposobnost in vztrajnost.

Pa srečno, Kekec!

SLEPA VERA – višja stopnja zavedanja ali nevarna »bird box« vožnja?

Thu, 20 Mar 2025 12:54:34 GMT

Opozorilo: sledeča tema spada v ezoterično območje. Pred začetkom branjem predlagamo, da pustite svojo logiko pred vrati. Za vesolje se namreč zdi, da se požvižga na našo logiko. Običajno ne deluje tako kot mi mislimo, da bi moralo. Celo nasprotno - vesolje se zdi popolnoma nelogično. Po logiki delujemo samo ljudje. Racionalizacija je zrasla na človeškem zelniku. »Razumeti stvari« je v določenih ozirih sigurno naša velika prednost, kar pa ne pomeni, da je ključ, ki odpira vsa vrata. Daleč od tega. Včasih moramo pač vzeti v obzir, da ne moremo vsega razumeti in preračunati. Prej ali slej pride situacija, ko 1 + 1 ni enako 2.

Ljudje vseeno radi verjamemo v zgodbo, da je skrivnost sveta mogoče dešifrirati skozi naše razumevanje. Racionalnosti nas konec koncev učijo na vsakem koraku. Ta priučena tehnika razmišljanja je kot naš drugi DNK zapis. Vse, kar delamo, delamo zato, ker ima to za nas »smisel« in je »logično«. Verjamemo v stvari, ki se nam zdijo smiselne. Lotevamo se tistih projektov, ki jih lahko razumemo. Uporaba logike v razmišljanju je izredna popularna. Ko stvari ne razumemo, pa avtomatsko potegnemo črto, da pač niso dovolj »logične« in potemtakem nesmiselne. Kaj torej narediti, ko nas logika pusti na cedilu?

Na tej točki stopi v kader zaupanje. Ne tisto medsebojno - med ljudmi, ampak osebno zaupanje. Zaupanje v stvari in vase. Včasih imamo za zaupanje dokaz (»otipljivo« zaupanje), drugič moramo zaupati na način, da verjamemo zgolj na besedo (»neotipljivo« zaupanje). Prvo je bolj podobno prepričanju, drugo pa diši po slepi veri. Seveda bolj zaupamo v stvari, ki jih lahko tudi potrdimo in imamo osebne »dokaze«, da obstajajo. Tako niso zgolj plod naše domišljije. Dokazi so lahko naše izkušnje ali tiste, ki potrjeno delujejo v realnosti. Primer: brez dvoma vemo, da ko odpremo pipo za vodo, da si lahko natočimo kozarec vode. V kolikor imamo vozniški izpit, vemo, da znamo (brez pretiranega miselnega napora) odpeljati rutinske poti. Ko imamo dobre odnosi z ljudmi, na podlagi življenjskih izkušenj preprosto zaupamo v odnose. Na podlagi osebnih izkušenj smo prepričani, da to, kar verjamemo, za nas tudi resnično drži.

Slepa vera je drugačen koncept. Z našo preteklostjo nima sklenjenih nobenih »pogodbenih vezav«, ampak je postavljena v prihodnost. Gre zgolj za pričakovanje, da se bo zgodilo, kar mislimo in si želimo, da bi se. Kot že samo ime pove, gre za vero, ki je ne vidimo. Prednost je, da zanjo ne potrebujemo nobenih zunanjih »potrdil« - fizičnih dokazov. Prav tako se ne ukvarjamo s časovnimi roki – kdaj si želimo, da se nam stvari v katere verjamemo, uresničijo. Gre izključno za umišljeno projekcijo, ki dopušča, da se zgodi, kar (in ko) je namenjeno, da se zgodi. Vidimo (samo) končni cilj, vmesne postaje pa nas ne (ali bolj malo) zanimajo. To, kar si želimo narediti, preprosto vidimo že narejeno oz. uresničeno. V kolikor imamo postavljeno časovnico in delujemo po principu »ne verjamem, dokler ne vidim«, potlej to ni slepa vera. Če bi morali dejansko »videti«, potlej bi potrebovali neke vrste fizično potrditev. Zakaj slepa vera lahko deluje tudi »na suho«?

Zdi se, da bolj kot zaupamo, manj (otipljivih) dokazov potrebujemo že na začetku. Gre za zamišljen scenarij, ki ga naš um sprejme kot (absolutno) resnico. Pri slepi veri gre za »igranje boga«. Misel samo oblikujemo in se nato z njo poigravamo. Ne gledamo pa na uro in koledar, kdaj se bo uresničila. Ne spuščamo se v sam potek uresničitve. Ne gremo v potankosti, kako bomo do cilja (dejansko) prišli. In dokler verjame naš um, gre za želje v obliki vizualizacije. V trenutku, ko pa želja postane otipljiva, pa »misel postane meso«. Manifestacija je končna postaja vizualizacije. Ideja se nek dan tako uresniči v skladu z našimi miselnimi projekcijami in čustvenimi pričakovanji. V skladu z naravnimi zakoni in v (naše) najvišje dobro. Ampak, kako pa lahko resnično verjamemo, če ne vidimo (z lastnimi očmi)?

Sprejeti nekaj za (absolutno) resnico diši po ideji, da ne iščemo nobenih dokazov v realnosti (danes, jutri, kadarkoli). Možnost, da se bo zgodilo to, kar si umišljate, se zdi enako verjetna kot možnost, da se ne bo zgodilo. Lahko se zgodi vse ali pa se ne zgodi nič. 50/50 opcija. Če je nekaj enako možno, da se zgodi kot da se ne zgodi, je to še vedno pozitivna novica. Imamo možnost, da se tehtnica prevesi v naš prid. Ali smo lahko pomirjeni z idejo, da nimamo tako velikega vpliva na svet okoli sebe kot mislimo, da ga imamo? Da je prihodnost vedno nedoločena in da obstaja neskončno število potencialnih možnosti, ki so istočasno vse možne in nobena od njih? Ali pa je možno tudi, da za določene stvari obstaja večja možnost uresničitve kot za druge... in če, zakaj?

Ko izhajamo iz preteklih izkušenj in uspešne prakse, takrat se opiramo na prepričanja. Primer: recimo, da ste nek vodja v organizaciji, ki bi radi svoji ekipi predstavili novo inovativno idejo. Za miselne koncepte, ki zrastejo na naših »zelnikih«, je pomembno, da jih najprej sami razumemo. Ker nato želimo, da jih razumejo tudi drugi, delamo na tem, da jih čim bolje osmislimo. Povežemo jih z dejstvi in preteklimi izkušnjami, se opremo na trenutne trende v industriji, v obzir pa vzamemo tudi način razmišljanja skupine, ki ji idejo predstavljamo. Za dodatno prepričljivost in razumljivost dodamo še zvrhan koš logičnih sklepov in sorodnih primerov iz prakse. Ko z idejo rešujemo določen (trenutno še nerešen) primer, podamo tudi nekaj konkretnih planov in časovnico za uresničitev. Našo super idejo, ki več kot očitno »pomaga« pri reševanju problema, ki ga naslavljamo, smo torej dodobra razvili. Iz tega lahko (vsaj malenkost bolj) sklepamo, da bo naša ti. kreativna rešitev hitreje sprejeta. Pravzaprav se zdi totalno nelogično, da bi bila zavrnjena. Deluje kot, da smo potlej že čez prej omenjeno polovico, in da so naše možnosti vsaj 80/20 (v naš prid). Drži?

Čisto mogoče, da je za uresničitev idej to dejansko dovolj. Da so »številke« bolj na naši strani, ko dejansko razumemo potek stvari. Ne streljamo zgolj na slepo in ne poskušamo zadeti tarče z zavezanimi očmi. Tako pač razmišlja naša glava. Je pa tudi verjetno, da se nam to samo zdi - da imamo pri razpletu okoliščin kakršnekoli »veze in poznanstva« od zgoraj. Po naravnih zakonih sodeč vesolje namreč samo postavlja pogoje in roke za uresničitve. Včasih smo sicer lahko »prednostno obravnavani«, ampak to samo pomeni, da se nam stvari lahko uresničijo hitreje kot smo predvidevali. Lahko pa pomeni tudi, da se realizacija zamakne, ali v skrajnem primeru, da se sploh ne zgodi. Čas je namreč relativen. Prav tako je absurdna absolutna ideja, da ko nekaj verjamemo, da se to brez izjeme preprosto mora uresničiti. Garancija uresničitve. Ko verjamemo in delamo, si v resnici samo povečamo možnosti za uresničitev. Nič več, nič manj. Vse, kar se začne in konča s slepo vero, je istočasno (torej) enako možno in nemožno. Edina stvar, ki jo zanjo potrebujemo (na začetku), je jasna misel v našem umu.