AKCIJA – ultimativni ključ za vsa vrata ali uvertura v neskončne spodrsljaje?
Samo naredi. Najbolj enostavna stvar na svetu. Ampak akcija je v resnici vse prej kot nekaj samodejnega. Redke so stvari, ki jih narediš uspešno kar tako sproti. Brez premisleka in v spanju. Za akcijo običajno potrebuješ nekaj več kot brco v rit. Dobrodošlo je tudi razumevanje. Dokler nečesa ne razumeš, se akcija namreč težko zgodi s kljukico.
Na začetku je vse obrnjeno na glavo. Razumevanje in akcija sta kot pes in mačka. Sovražnika, ki imata potencial, da kasneje postaneta prijatelja. Podobno kot praksa in teorija. Praksa deluje na fizični ravni, teorija zgolj na miselni. Logično gledano, kako sploh greš v akcijo, če pa ne razumeš, kaj delaš?! Akcija se zgodi, ko udejanjiš nekaj, kar razumeš v mislih. Naučiš se, kako stvari potekajo v praksi. Zahvaljujoč izkušnji dobiš realno predstavo o stvari, med tem ko je miselno doživetje omejeno zgolj na predstavo v tvoji glavi. Podobno kot ilustrator, ki svoje slike najprej skicira. Z navadnim svinčnikom narejen osnutek mu da predstavo za izvedbo »prave« slike. Skicirana zamisel je v tem primeru pripomoček za praktično aplikacijo.
Akcija je običajno tisti zabavni del vsega. Oseba, ki je odprta za sugestijo, gre običajno hitreje v akcijo kot nekdo, ki do smrti analizira stvari preden jih naredi. Z drugimi besedami, amaterski akcijski junak je boljši kot profesionalni analitik. Um, dovzeten za sugestije, je bolj prožen in lažje posvoji nove ideje. Brez da bi moral novo idejo razumeti v globino in širino, preprosto sledi svoji sugestiji. Sugestija je neke vrste predlog, s katerim sam vplivaš na lastno mišljenje. Odličen primer sugestije so recimo programi za reprogramiranje uma in subliminalna sporočila. Slednje so različna vizualna in zvočna sporočila.
Gre za simbole, znake, besede in zvoke, ki niso v prvem planu, ampak jih ustvarjalec vsebine podtakne nekam v ozadje. Sporočila v drugem planu so izredno močna in efektivna orodja, ki jih uporabljajo v oglaševanju in se nahajajo v reklamah, sloganih, filmih, glasbi, itn. Taktična izvedba in pogosta pojavnost subliminalnih sporočil na koncu vpliva na to, da se ta vtisnejo v podzavestni um. Vse to posledično vpliva na mišljenje in akcijo ljudi. Subliminalna sporočila podzavesti pošiljajo sugestije. V kolikor je pošiljatelj in prejemnik sporočil ena in ista oseba, govorimo o avtosugestijah. Samogovor. Sicer si nezavedno non stop nekaj prigovarjaš, samo ker se tega ne zavedaš ne veš, da se v resnici programiraš.
Nazaj k akciji. Zakaj bi sploh šel v akcijo? Kaj atraktivnega je tam na koncu obzorja, da je vredno dvignit rit in iti v pogon? Mogoče, da ima prste vmes sam proces. Lahko, da je tvoja tarča na zmagi. Oboje lahko deluje kot cilj v daljavi, ki te žene, da se aktiviraš. Akcija sama po sebi sicer še ne obljublja uspeha. Ampak mogoče so poskusi, ki se ne iztečejo po najboljših pričakovanjih, prav tako pomembni kot tisti s sijajem. Lahko, da so pomembni še veliko bolj. Vsak uspešen poskus je namreč tlakovan z mnogimi neuspešnimi. Dejstvo je, da ti spodleti ogromno stvari v življenju. Če bi svoj uspeh meril po številu stvari, kjer si zanič, bi bil veliko bolj uspešen kot če se trepljaš po rami samo tam, kjer si zlati maturant. Uspešno deluješ zgolj zato, ker luč non stop usmerjaš samo na tisto stvar, v kateri blestiš. Tudi, ko greš v akcijo in imaš na pladnju vse sestavine za uspeh, se še vedno soočaš z neuspehom na dnevni bazi.
Če torej pomisliš, je norma akcije neuspeh, uspeh je izjema. Če ti nekaj ne gre, to ni nič posebnega, nič dramatičnega. Neuspehi se običajno dogajajo iz dveh razlogov. Na začetku so mogoče direktno ogledalo tvoje sposobnosti. Pomanjkanje sposobnosti = pomanjkanje rezultatov. Ko si zelen, lahko sicer dobiš lažni občutek sposobnosti. Val uspeha oz. serija uspešno-sklenjenih poskusov ustvari percepcijo, da veš, kaj delaš. Jahanje momentuma ali sreča. Razlog, da doživljaš neuspehe, je lahko tudi čisto življenjski in osnoven. Stvari ti pač v veliki večini ne gredo skozi tako kot si si jih zamislil. Ne gre za teorijo zarote sveta proti tebi ali napako v tvojem sistemu.
Prizadevanje brez konca in kraja, da bi bila žoga uspeha na tvoji strani kadarkoli se polotiš akcije, je torej odveč. Večino dni bo izgledalo, da sila akcije deluje proti tebi, ne zate. Kar je v resnici spodbudna novica. Mogoče več zavrnitev potrebuješ zato, da si na koncu lahko nagrajen. Za uspeh moraš pač iti večkrat v akcijo. Zavihaš rokave in samo mečeš na koš. Namesto, da se ideja, da si zgrešil celo tablo, smrtonosno usede nate, te lahko tudi motivira, da ti naslednjič mogoče le uspe.
