ISKRA V POČUTJU

Biti avtoriteta na nekem področju je sinonim za »biti v nečem izjemen«. Nekdo, ki je ali unikaten v svojem izrazu, bodisi boljši v nečem od velike večine. Rezultat je, da štrli iz povprečja kot štrli plavut morskega psa iz vode. Gre za sedež v dvorani, ki je rezerviran za tiste, katerih izjemna sposobnost je podprta z rezultati - visokimi rezultati. Karieristi držijo visok standard svojega dela skozi daljše časovno obdobje. Šteje dolgoživost. Pravilo 10.000 ur, ki pravi, da lahko postaneš ekspert na področju, kjer vložiš toliko ur prakse. In če sedaj ure preračunaš v leta, dobiš čez 9 let konstantnega dela

Transformacija je velika beseda za proces, preoblikovanje ali preobrazbo. Momentalna »kot bi tlesknil s prsti« transformacija se sliši izredno privlačno. Ali dejansko obstaja izven fantazije, pa je druga pesem. Preobrazba je običajno nekaj, kar traja dalj časa in je vse prej kot mačji kašelj. Vse, kar človeku ni vidno v trenutku, postane očitno v času. Transformacija se torej ne zgodi, ampak se dogaja. 

»Kakšen lep dan za trpljenje!« Kolikokrat si se zavestno odločil, da želiš zganjati mučenika samovoljno? Ali se ti je večkrat zgodilo, da te je občutek neznanske utrujenosti psihe, duha ali telesa preprosto obiskal naključno? Verjetno prej slednje. Trpljenje običajno pride, ko ga pričakuješ toliko kot sneg sredi poletja. Pride kot izterjevalec na dom. Ni ti treba meditirati in poslati namere v vesolje. Trpljenje ti lepo počutje postavi na glavo točno tam, kjer misliš, da je vse v najlepšem redu. Tam, kjer se nikoli ne sprašuješ, da bi šlo lahko kaj narobe. In to takrat, ko si zaposlen z drugimi stvarmi.

Nekdo, ki je zaljubljen v glasbo, se verjetno sprašuje, če obstaja močnejša vez, kot je tista med umetnikom in ljubiteljem. Ali obstaja še kaj močnejšega in pomenljivejšega kot to čudovito razdejanje, ki ga v tebi povzroči glasbeni vihar? Ko se te dotakne nekaj brez besed in brez predhodne najave, te seveda ulovi popolnoma nepripravljenega. Čustveno bosega. Glasba te preseneti na način, ki ga nikoli ne bi mogel pričakovati in predvideti.

Mit resnice je, da je resnica univerzalna. Da svet še danes potuje po istih, ustrojenih tirnicah. Tirnicah, ki so bila začrtane davno nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami. Radi se igramo s predpostavko, da za vsako stvar na svetu obstaja neka resnica. Tista, ki bazira na dejstvih in ki jo moramo najti. Radi mislimo, da je življenje veliko več od tega, kar lahko razumemo. V duhovnih krogih hitro izveš, da veš manj kot 1% vsega, kar na svetu obstaja. Mogoče se sprašuješ, ali kje obstajajo navodila, ki detajlno opisujejo, kako postopati prav v tej ali oni situaciji. »Kje torej dobiti vso to resnico?« je vprašanje za milijon dolarjev.

Samo naredi. Najbolj enostavna stvar na svetu. Ampak akcija je v resnici vse prej kot nekaj samodejnega. Redke so stvari, ki jih narediš uspešno kar tako sproti. Brez premisleka in v spanju. Za akcijo običajno potrebuješ nekaj več kot brco v rit. Dobrodošlo je tudi razumevanje. Dokler nečesa ne razumeš, se akcija namreč težko zgodi s kljukico.

Poslušati svoj notranji glas, slišati dušni del samega sebe, upoštevati svoj občutek v želodcu. Trebušni filing. Nenadni notranji uvid. Vse to so lahko asociacije na intuicijo. Pogosto slišiš, da ti občutek v želodcu vedno pove resnico. Če to drži, potlej lahko ta svoj občutek (iz globin) vedno smatraš »zdravo za gotovo«. Ko se počutiš tako kot se moraš, takrat je tudi v tvojem želodcu vse v najlepšem redu. Ko pa v družbi nekomu ne zaupaš ravno najbolje, pa ima ta čuden občutek lahko skrito sporočilo. Mogoče da nekdo nima čistih namenov ali da situacija kakorkoli ni skladna s tabo. Da je preveč zate ali da si ti preveč zanjo. Tvoj prvi odziv je mogoče čustvena distanca, fizično pa lahko stopiš korak stran. Odprta poza ali umik je oboje primer poslušanja svoje intuiciije.

Hvaležnost je občutek s posebno konotacijo. Ko imaš v mislih stvari ali ljudi, ki jih ceniš, takrat se počutiš, kot da je cel svet poseben. Ko razmišljaš o nečem ali nekom na prijeten, opogumljajoč način, takrat svoje občutke zrcališ tudi nase. Ljudje in stvari so ultra pomembne zato, ker ti ceniš njihov obstoj. Rezultat je, da si vedno bolj hvaležen. Hvaležnost se običajno zgodi, ko je tvoje dojemanje okolice pozitivno, obstajajo pa tudi izjeme. Recimo, da te neka izkušnja pošteno testira in ti za posledico naprti ogromno skrbi. Primoran si iti čez mukotrpen dolgotrajen postopek, ki se zdi pravi pekel. Ko je vse skupaj končno za tabo, pa se zgodi nekaj nepričakovanega. Čeprav si mogoče ves čas trpel in brezupno iskal pot odrešitve, si mimogrede in čisto nehote utrdil tudi lasten karakter. Namaste.

Sliši se skrajno enostavno. Preprosto si obuješ športne copate in se odpraviš na športno stezo ali nekam v naravo. Namesto, da hodiš, zalaufaš in že si na konju. Težko si je misliti, da v teku lahko kdo dejansko uživa. Dejstvo pa je, da moraš biti v nabijanje krogov ali golo natepavanje asfalta dejansko zaljubljen. Sicer te bo vse skupaj minilo, še preden boš imel na sebi »š« od švica. Aerobna vadba, ki je lahko solo ali v skupini - podobno kot kolesarjenje, plavanje ali hoja v hribe. Tip telovadbe, kjer je cilj čiščenje telesa, pridobivanje kondicije in dvig srčnega utripa. Ta kardiovaskularna vadba v primerjavi z drugimi športi, kjer so poleg osnovne športne opreme potrebni tudi ostali rekviziti (npr. žoga, lopar, kij), zahteva zelo malo. Da pa lahko ogromno. Ampak to slednje lahko razumejo le tekači.