BRANJE – srednjeveška navada ali zimzelena skrivnost uspešnih?
Nekaj nepopisno unikatnega se dogaja, ko se usedeš in v roke vzameš knjigo. Ta, ki bere, ve o čem govorim. Ta, ki ne ve, verjetno raje gleda Netflix serije. Nič narobe, oboje je super po svoje. Drugo je na prvo žogo verjetno zabavno še veliko bolj. V procesu branja si namreč samo ti in besede, kar je tudi višek zabave. Prebrane besede pronicajo vate. Na dušo padejo drugače, kot če bi teiste besede gledal ali poslušal. Začutiš jih drugače. Pride do intimnega občutka, ko se vse ostalo ustavi. Svet je utišan.
Knjiga dobesedno zniža zunanji hrup. Zaposli tvoj um do te mere, da si lahko le tam in nikjer drugje. Če ne prej, takrat ugotoviš, da imaš na svojem miselnem podstrešju skritega hrčka. Za spremembo ga posedeš na kolo tega, kar bereš. Miselni hrček ti preusmeri tvojo pozornost. Odvrne te od konstantnega premlevanja nečesa. Ta, ki te žre zaradi preteklosti ali seje semena skrbi zaradi prihodnosti, je takrat v stanju mirovanja. Knjiga ima to magično moč, ki deluje kot neke vrste eliksir za duševni hrup.
Branje širi obzorje. Vprašanja spreminja v odgovore. Z njim razumevanje postaja odprto polje. Seje uvide tja, kjer je bil predhodno plevel. Skozi prebrano žanješ nove ideje. V svetu, kjer imaš vse na pladnju, te knjiga spodbuja, da si sam naložiš pladenj. Vse je na tebi. Edina stvar, s katero razpolagaš, so besede in stavki, ki sestavljajo besedilo na papirju. In ker imaš na nek način manj, si moraš sam narediti več. Enosmerno sporočilo je pri branju recimo možno doživeti večplastno. Vključuje svobodo interpretacije. Svobodo domišljije. Ne, da jo video in avdio ne. Samo čustveno doživetje in poudarke si moraš pri branju narediti sam. Na nek način s knjigo ohraniš svoje neodvisno razmišljanje, ločeno od pripovedovalca zgodbe.
Um, nevešč branja, zna proces doživljati kot precej naporno opravilo. Po eni strani, ker sestavlja besede in pomen skupaj kot Rubikovo kocko, po drugi pa branje doživlja kot plezanje v gorsko steno. Za nekoga, ki je gore videl le na slikah ali v filmih, je to dobesedno misija nemogoče. Brez kondicije in priprav si namreč pečen že, ko hodiš v hribe. Pozabi na goroplazenje. Branje prav tako zahteva prakso in potrpljenje ter bralsko kondicijo.
Za branje sprva potrebuješ zavestno koncentracijo, ki jo usmeriš na dve stvari naenkrat - prebrane besede in pomen prebranega. Osnovni namen branja je razumevanje besedila. Najprej bereš zato, da razumeš. Da besede na papirju dobijo nek smisel v tvoji glavi. Smiselno je, da hitrost in količino branja prilagodiš besedilu. Da pa si ne vzameš vse volje že na začetku, prilagodiš tudi zahtevnost besedila. Izbereš čtivo, ki te dejansko zanima. Mogoče moraš zato nekaj časa brati, da razumeš, kaj sploh bereš. Šele nato lahko bereš za užitek ali osebnostno rast.
Branje od bralca preprosto zahteva več. Več zbranosti in energije, več domišljije in razumevanja. Ker je branje težavnejše, nove informacije rajši poslušamo ali še bolje gledamo. Dober dil, če ti nekaj daje več in od tebe v zameno zahteva manj. Manj miselnega naprezanja za prejetje informacije. Poleg tega audio in video zadovoljujeta več čutov. Če je klasična knjiga navadna voda, je audio knjiga limonada brez sladkorja. Video ima pa dodan tudi sladkor in mehurčke. Je gazirana pijača. Če tvoje telo ni naučeno konzumiranja zdrave hrane in pijače in ima na izbiro žgance in mineštro ali pomfri in piščančje nuggets-e, bo seveda izbralo slednje. Zakaj bi umrl od dolgčasa med hranjenjem, če pa te intenzivni okusi in arome lahko povzdignejo v kulinarična nebesa?! Mogoče je podobno z branjem. Če ga nisi vajen, potlej ti na kraj pameti ne bo padlo, da se boš o nečem izobrazil preko časopisa.
In če popularnost neki stvari na eni strani raste, nekje neki drugi na drugi strani pada. Ni težko priti do sklepa, da splošni nivo bralne kulture pada. Založniki ter avtorji in knjižnice non stop delajo na tem, kako branje ljudem ponovno približati. Obstajajo zabavnejši načini prejemanja informacij o svetu. Da izvemo stvari, rajši gledamo ali poslušamo. Um potrebuje zabaviščni park. Hrepeni po slikovnih zgodbah in video materialu. Faktor zabave lahko nekomu neko temo približa.
Priznajmo si, branje ni ravno kul. Vsaj ne v modernem smislu. Kar vprašaj večino svojih frendov ali malo mlajše populacije. Definitivno manjka element zabave, ki si jo sicer navajen, ko poslušaš podcast ali gledaš film. V času, ko so vsepovsod skušnjave zabave, branje s to svojo eno dimenzijo miselne rekreacije težko parira. Deluje malo dinozaversko. Zabavni so recimo telefoni. Poleg tega te branje spije bolj kot prejemanje informacij preko zvoka ali slike. Ampak ta na videz nezabavna dejavnost tudi več vlije vate v zameno.
Branje seveda ni za vsakogar, ampak definitivno pa je za tiste, ki želijo biti korak pred današnjo verzijo samega sebe. Vseeno, ali bereš namensko, rekreativno ali iz navade. Tudi, če bereš samo za potrebe službe ali izobraževanja, je veliko bolje kot če sploh ne bereš. Izumitelji česarkoli. Kapitani industrij. Pravzaprav vsi, ki so na nekem področju izjemni, si lahko nasprotujejo v marsičem. Ne glede na razlike pa so si običajno enotni v eni stvari - vsi namreč berejo. Leaders are always (massive) readers.
