NAVDUŠENJE – občasni dvigovalec počutja ali čustvo na zahtevo za ambiciozne?
Navdušenje je občutek, ki mu ni para. Superhero filing. Prva asociacija je intenzivno notranje vznemirjenje, ovito v kreativnost s pridihom trčenosti. Slednje zato, ker je dejansko noro, da je vse, kar je bilo predhodno oddaljeno kot Aljaska, sedaj na tvojem domačem pragu. Ko tej masi dodaš še motivacijo, vero vase in zagon je rezultat entuziazem. Kamor stopi noga navdušenja, tam so stvari kar naenkrat možne. Vse se zdi uresničljivo. Že beseda sama je prepojena z občutkom vsemogočnosti. Ko razumeš, kako entuziazem deluje, in kako ga uporabiti v praksi namreč deluje, kot da imaš v rokah magično palico. Postane enostavno, kot da bi v avtomat s prigrizki vstavil žeton. Daš notri navdušenje, ven pa pride to, kar si si izbral. »It’s magic!«
Navdušenje deluje kot višek vitalne energije. Polna kapa visokoletečih idej. Tisti moment, ko plima pogleda čez rob gladine in ti zalije prikolico, ker jo imaš preblizu morja. Navdušenje se poganja na vse obrate. Ustvarijo ga presežki. Ampak to ni resnični problem, ki je v deficitu. Ko pa je tank navdušenja prazen, pa je v stanju pomanjkanja treba energijo iz nekje potegniti. Jo spraviti skupaj iz praznine ali jo povleči iz zraka. Kako boš iz klobuka dvignil zajca, če pa je tvoj klobuk strgan?! Mogoče, da se navdušenje rodi v leglu, kjer pestuješ svoje misli večino časa. Zahajaš misel, na kateri poletiš na višave, ki so značilne za astronavte. Najprej se stvari zgodijo miselno, nato sledi podpora prakse. Krog pa je sklenjen, ko entuziastično mišljenje postane delovanje.
Ko enkrat ponotranjiš navdušenje deluje, kot da bi naletel na največjo skrivnost na svetu. Odkril košček sveta, za katerega ne ve nihče. Čuti se kot posebna moč, ki presega vse in s katero lahko postaneš vse. Presenetljivo, saj zanjo predhodno niti nisi vedel, da jo imaš. Sedaj pa gre za skriti gumb, ki ga lahko vklopiš po svoji volji. Občutek na zahtevo. Ne igra bistvene vloge, ali si zaprt vase ali rad v družbi. Navdušenje lahko deluje enako uspešno tako za introverte kot eksproverte, kot tudi za une vmes (ambiverte). Ko potrebuješ čudež, ki bo premikal skale in te povzdignil v višine, je entuziazem občutek, na katerega se obrneš najprej.
Navdušenje seveda lahko postane tvoje dominantno čustvo. Se pa zdi, da ni ravno naravno. Da gre bolj za občutek, ki je rezerviran za posebne priložnosti. Entuziazem je kot guma, ki jo je treba redno pumpati, ker ti ta po malem vedno pušča. Med tem, ko je aktivacija navdušenja sorazmerno enostavna, pa je vzdrževanje visoko-energijskega stanja lahko utrujajoče. Vsak namreč zna občasno narediti to ali ono stvar v velikim vložkom energije. Druga pesem pa je držati visoko sentimentalno intenziteto dalj časa in z energijo venomer hoditi samo navkreber. Vprašanje je tudi, kako dati ven iz sebe nekaj, če ti je to poznano približno toliko kot kitajščina?
Mogoče, da navdušenje v resnici ni tako težko posvojiti. V ozadju entuziazma običajno vedno stoji nek razlog. Osebni razlog, zakaj želiš pod svojo streho kar naenkrat vzeti nekoga novega. Razdajanje specifične energije je običajno povezano z neko nagrado. Deluje kot korenček pred nosom zajca. Ta smetana na torti lahko pride takoj ali z zamikom, važno je, da je na poti. In čeprav ni nič absolutnega v življenju, je uspeh skozi navdušenje dolgoročno skoraj neizogiben. Ko se združi en kup enih norcev, ki ve, kaj dela, potlej je rezultat kreacija nečesa izjemnega. Skoraj dejstvo.
Mogoče si eden tistih, ki okoli sebe opazuje energične ljudi in avtomatsko sklepa, da taki pač so po naravi. Sploh če samega sebe po energiji smatraš za popolno nasprotje. Resnica je, da vsi razpolagamo z določeno energijo, ki jo imamo na voljo. V tanku je le toliko goriva kot je velikost rezervoarja. Kasneje je treba avto dofilati. Ni nujno, da si v splošnem neenergična oseba. Mogoče samo čuvaš svojo energijo za pomembne stvari. Ne trošiš jo brezskrbno na vse strani, ker veš, da gre za omejeno zalogo. Postaneš shranjevalnik energije. Svoje navdušenje čuvaš za takrat, ko ga resnično potrebuješ. Glavnina energičnega naboja gre tja, kjer stvari zate najbolj štejejo.
Na navdušenju bi sicer morala biti nalepka o previdnosti. Če si preveč navdušen, izpadeš nenaravno in histerično. Če si premalo, pa energija ne pride do izraza. Visoko-energijska čustva spadajo v cirkus ali teater, med tem ko v vsakdanjih situacijah delujejo le z rezervo. Cel spektakel navdušenja lahko izpade ponesrečeno in nepristno. Kot slab film. Ko gledaš dober film, verjameš vanj. Glavni lik dobi tvoje spoštovanje, zgodba zaigra na prave čustvene note. Mogoče je podobno z navdušenjem v vsakdanjem življenju. Uporabi ga taktično in prepričljivo.
