AVTORITETA – sokolska karakteristika ali pot v vedno večjo osamo?
Biti avtoriteta na nekem področju je sinonim za »biti v nečem izjemen«. Nekdo, ki je ali unikaten v svojem izrazu, bodisi boljši v nečem od velike večine. Rezultat je, da štrli iz povprečja kot štrli plavut morskega psa iz vode. Gre za sedež v dvorani, ki je rezerviran za tiste, katerih izjemna sposobnost je podprta z rezultati - visokimi rezultati. Karieristi držijo visok standard svojega dela skozi daljše časovno obdobje. Šteje dolgoživost. Pravilo 10.000 ur, ki pravi, da lahko postaneš ekspert na področju, kjer vložiš toliko ur prakse. In če sedaj ure preračunaš v leta, dobiš čez 9 let konstantnega dela
Ena prvih asociacij na avtoriteto je lahko, da gre za neko superiorno silo, ki dominira. Energija, ki prevladuje in vodi. Močna prezenca, ki deluje kot veslo s katerim ladja pluje po razburkanem morju. Če je nekdo oklican za avtoriteto, se to nanaša na neko izjemnost osebe, ki je prepoznana od »zunaj«. Pride iz slovesa, ki ga tej osebi pripisujejo drugi ljudje. Običajno upravičeno. Čeprav gre v osnovi za neke notranje kvalitete človeka, ki so dovolj drugačne in posebne, da ga ločijo od množice, avtoriteto v resnici ustvari okolica.
Vse skupaj se začne z dobrim glasom, ki izhaja iz sposobnosti. Nekdo, ki ga ljudje držijo visoko – v mislih in dejanjih, se odraža v podpori. Ljudje, ki glasno izražajo svoja osebna mnenja, posledično gradijo pomembnost te osebe. Rodi se avtoriteta. Dejstvo je, da je tak človek na nekem področju preprosto kvaliteten. In to ga dela posebnega v očeh drugih ljudi. Na koncu oseba, o kateri se razmišlja in govori v obliki superlativov (najboljši, najuspešnejši, najhitrejši, največji), lahko postane nek simbol odličnosti. Prime se jo sloves izjemneža.
Avtoriteta poseduje kvalitete, ki bi jih ljudje radi imeli, pa jih nimajo. Simbolizira nek ideal, boljšo verzijo samega sebe, ki je za večino nedosegljiva. Avtoriteti so cilji in dosežki izredno pomembni. Sveta stvar, ki ji posvečajo večino svojega časa. Ni presenečenje, da taka oseba živi v svojem svetu. V svetu, ki je varovan pred zunanjimi vplivi. Ker primarno sledi svoji viziji, je v splošnem idejno in fizično izoliran. Zase se drži zato, da lažje kontrolira smer svojega življenja. Ne želiš namreč skreniti s svoje poti, ki ga prinese prevelika vključenost v družbo.
Odklop od zunanjega sveta je torej nujno potreben. Predpogoj, da se lahko v celoti posvetiš uresničevanju svojih idej. Puščavniki, ki gredo v prostovoljno osamo iz razlogov, povezanih s svojim poslanstvom, imajo običajno tudi močno osredotočenost. Laserski fokus. Počnejo samo in izključno izbrane stvari in te konsistentno. Ko se posvetijo delu, gredo na vse ali nič. Da si povečajo možnost uspeha in ublažijo udarce spodrsljajev, iz praktičnih razlogov podpirajo filozofijo »manj je več«.
Avtoriteta je povezana z močjo in vplivom. Je sinonim za vsakogar, ki je v določenem pogledu močnejši in vplivnejši. Alfa samec je »cappo di banda« tropa ali krdela. Živali svojo avtoriteto izražajo primarno skozi dominacijo (nasilje), med ljudmi pa so taktike izražanja moči lahko ovite v celofan pomoči, sodelovanja in družbene enotnosti. Tip avtoritete, ki se je vsi bojijo, ker je nevaren in ogromne postave, vsi poznamo. V vsaki skupini se najde kakšen predstavnik, ki svojo moč nad drugimi rad izraža na fizičen ali verbalen način. Gre za tipe, ki izgledajo kot nfl športniki, boksarji ali drugi strong man-i, kjer se uspeh meri s fizično močjo.
Ampak avtoriteta je lahko po naravi tudi tiha voda. Ta se ne meče ven ne fizično, niti ni najglasnejša v družbi. Njen namen ni, da druge fizično ali psihično poniža. Rajši se izpostavlja s svojim umom, delom oz. spretnostjo. Tiha voda pa je tudi tista, ki običajno povzroča najmočnejše valove. Pravzaprav ravno ljudi, ki ne posedujejo serijske samozavesti, imajo pa neko posebno sposobnost, ki deluje kot najboljša stvar pod soncem, v modernem času dojemamo kot prave avtoritete.
Glavno delo, ki ga opravlja nekdo s sokolsko naravnanostjo, je v resnici mentalni fitnes. Ko sta na mestu glava in srce, takrat točno veš, kaj moraš narediti. Veš, kaj ima zate absolutno pomembnost in zakaj je temu tako. Izhodišče za nadaljnji potencial. Zaradi vseh psihičnih in fizičnih naporov, ki so povezani z mehaniko, ki stoji v ozadju nekoga, ki je nekje dalj časa izjemen, je izjemnost nemogoče dati na auto-pilota. Status avtoritete je zato težko doseči, še težje pa ga je vzdrževati.
Najtežji del je povezan z energijo, ki jo je potrebno redno vzdrževati in vlagati v svoj projekt. Ure in dnevi in tedni in leta ti bodo minevali hitreje. Garantirano je, da boš plačal s časom in energijo, mogoče tudi finančno. Preteklo bo ogromno časa, preden boš v drobovje razumel, kaj sploh počneš. Delo brez konca ti bo spilo ogromno živcev. Vzelo ti bo ogromnih lepih sončnih dni, ki bi jih lahko preživeli v brezskrbnosti. Skrajšalo ti bo tudi spanec marsikatere noči.
Kdo torej sploh podpiše »papirje za avtoriteto«? Kdo je pripravljen plačati ti. »avtoritetni davek«?Davek za izjemnost ima pač svojo ceno. Status odličnosti ni zastonj. Mogoče se na vlak avtoritete prej usedejo večni študenti s tendencami deloholizma. Ne le romantično-zaljubljeni v pridobivanje novih znanj, ampak detektivi po duhu. In kdo pri zdravi pameti bi se strinjal z vsemi pogoji za kvalifikacijo, če ne le tisti, ki mu je to edina in najbolj pomembna stvar na svetu?!
