SMISEL – ali ga lahko najdeš v prihodnosti ali je ta prisoten že od vekomaj?

14. avgust 2025

Ko omeniš besedo smisel v povezavi z življenjem, lahko hitro dobiš predstavo, da gre za nek višji cilj. Tvoj smisel. Nekaj, za kar si bil kot človek postavljen na svet. Nekaj, kar ti leži bolj kot vse ostalo. Nekaj, kar ti je namenjeno. Ideal ali poslanstvo, za katerega se živi (in tudi umre). Če temu dodaš še gorečo strast, pa prideš še do enega vzvišenega občutka - globok občutek izpolnjenosti in namena. Motivacijski občutek, ko o njem razmišljaš. Namenski, ko ga prakticiraš. 


Življenjski smisel bi lahko bil sinonim za aktualizacijo. Po Maslowu, ki je izumil hierarhijo človekovih potreb, se ta nahaja v samem vrhu gore. Kot zvezda na božičnem drevesu aktualizacija predstavlja najvišji del med najvišjimi. Čeprav se vse (nižje) potrebe imenujejo potrebe, je smisel zastavonoša. V igro lahko pride šele, ko imaš zadovoljene osnovne potrebe. Ko nisi lačen, ne žejen. Pride za streho nad glavo in ostalimi eksistencialnimi varnostmi. Gre za višji razred na letalu.


Sicer ni nemogoče, ampak težko resnično poletiš, če imaš spodnje potrebe močno podhranjene. Če ti gre glavnina energije v zadovoljevanje potreb po sprejetju in ljubezni, in če se ukvarjaš s potrebo po pripadnosti v družbi ali svetu, potlej ti jo ostane bore malo ali nič za smisel. Če aktivno zadovoljuješ potrebe na nižjih nadstropjih v stolpnici, lahko zamudiš priložnost, da bi se povzpel na nebotičnik smisla.


Mogoče je smisel preprosto nekaj v čemer si dober. Tisto, ko nekaj delaš prav, brez da bi znal točno razložiti formulo uspeha. To je tista stvar, ki je mogoče drugim najtežja na svetu, ampak ti jo delaš lahkotno in igrivo. Breme za druge ti prenašaš z malim prstom, brez da bi si lomil hrbet. Smisel je nekaj, kar se začne kot igra, ki jo igraš zavoljo igre same. Če si v igri dober ali celo izjemen, bo to čez čas postalo več kot očitno. Kvaliteta in užitek, ko nekaj počneš, bosta na koncu odločilni dejavnik ali boš z dejavnostjo nadaljeval ali pa jo opustil. In obratno, če bo vse skupaj delovalo kot muka, ti bo vzelo vso voljo. Spilo ti bo vse živce.


Je pa razlika med »nekaj imeti« in »nekaj pridobiti«. Če je smisel že del tebe in tvojega življenja, je to drugače, kot če si prizadevaš, da bi ga šele pridobil. Prvo se zdi mala malica, drugo pa ne tako zelo. Če razmišljaš, kako priti do smisla, lahko ta deluje kompleksno. Lahko izgleda kot razvejano drevo. Če se vanj poglobiš, ugotoviš, da ima vsak list svojo teksturo in malenkost drugačen odtenek barve. Ko je smisel pika v daljavi, lahko deluje hladno in oddaljeno. Čeprav obstajajo raznolike poti kako priti do tja, so mogoče odločilni namigi, ki jih dobiš tekom procesa. Stvar ti po začetnih krčih bodisi steče ali ne. Seveda si lahko namensko izbereš željeno področje in se tja zavestno usmeriš, vendar ni nujno, da boš v izbrani dejavnosti tudi zablestel.


Nekdo se bo s svojim smislom srečal v rosnih letih. Tako rekoč mu bo smisel položen v zibelko. Otrok naredi stvar, brez da bi razumel kaj sploh dela. Prvič ali drugič jo prime v roke in točno ve, kaj mora narediti. Ko te brez pretiranega in vnaprej znanega razloga vleče k neki stvari, to stvar opravljaš skoraj samodejno. Ko nekaj valjaš po mislih iz lastnega gušta in iz te stvari oblikuješ kreativne skulpture, je to lahko pomemben pokazatelj. Pokazatelj, da je to nekaj več kot le zabavna miselna distrakcija ali bežna simpatija. Ni pa nujno, da zgodnja izpostavljenost »smislu« vodi v veliko ljubezen.


Sploh, če si vsi okoli tebe želijo uresničitve bolj kot ti sam. Na koncu imaš občutek, da moraš izpolniti pričakovanja okolice. Da si v resnici na misiji za tuj cilj, ki nima veze s tabo. Cilj, ki je zrastel na zelniku drugih ljudi, lahko deluje utrujajoče, prazno in brezpomensko. Kot otrok mogoče težko rečeš, da si do nečesa prišel izključno po lastni volji. Če na primer izkažeš interes za igranje bobnov in ti starši na koncu (zaradi praktičnih razlogov) kupijo sintesajzer, ni nujno, da boš pritiskal na tipke s tako vnemo kot bi zbijal po kotlih in činelah. Mogoče inštrument posvojiš, mogoče ne. Lahko pa preko predloga staršev razviješ splošen občutek za ritem in glasbo.

Lahko te torej smisel doleti precej zgodaj, lahko veliko let kasneje. Včasih se ti lučka prižge že v obdobju raziskovanja lastne identitete in iskanja svojega mesta pod soncem. Ravno v času, polnem dogodivščin, poskusiš največ novih stvari. Skriti zaklad odkriješ, ko primeš za kitaro ali za pisalo in narediš svoj prvi komad. Lahko se po naključnem izletu v najbolj odmaknjen kraj na svetu noro zaljubiš v potovanja. Kot strela z jasnega pa te smisel lahko doleti tudi kasneje. Praktično te mojstri razsvetljenja lahko obiščejo kadarkoli. Dokler ti izročijo ključ za razumevanje, lahko zabavno postane tudi koristno. Zatorej smiselno.

Po Klemen Globocnik 9. oktober 2025
Rezultat je končna točka nekega početja. Točka, ko se višje ne da, za iti naprej pa ni potrebe. Kot vrh gore ali konec naporne poti. Moment, ko so počitnice končno tu. Po celoletni aktivnosti v šoli je prišla nagrada. Aktivnost je osnova in podlaga za dosego rezultatov. Orodje, s katerim vse miselno narediš fizično. Ko se z nečim ukvarjaš, spotoma preverjaš svoje trenutno stanje. Stanje napredka. Razmišljaš, kako ti gre. Nevede vedno razmišljaš o rezultatih. Ko se v določeni stvari vidiš, se v mislih tudi lažje pripelješ do končne postaje. Čeprav je rezultat posledica dela, pa je v naslednji fazi pomembna tudi tvoja uspešnost. Brez uspešnosti namreč ni rezultatov. No, vsaj ne zavidljivih.
Po Klemen Globocnik 2. oktober 2025
Zdi se, da sta socializiranje in duševno zdravje pogosto uporabljena v istem stavku. V bistvu sta kot ločilo na koncu stavka. Lahko bi jim rekli kar besedni tandem »socializiranje - duševno zdravje«. Skoraj tako kot dve polovici, ki se medsebojno dopolnjujeta. Prvi je temelj drugega. Ker se zdravje psihe naslanja na socializiranje, ima prste vmes sposobnost komuniciranja. V paket socializiranja spada komunikacija (tako s sabo in z drugimi). Neizogibni del je besedno izražanje in pogovarjanje v interakciji z ljudmi, kjer do izraza pride spretnost izražanja. V kolikor se v družbi lahko izražaš na sebi avtentičen način (in ne vem, zakaj se ne bi?!), se v procesu socializiranja spotoma vedno »potrjuješ«. Gradiš si svojo socialno prezenco.
Po Klemen Globocnik 25. september 2025
Beseda stres ima na prvi zven negativno konotacijo. Paše v isti koš besed kot so pritisk, obremenitev in nelagodje. Stres je kot tisti gost, ki ga nikoli ne povabiš na obisk. On pride kar sam od sebe. Potrka ti na vrata, ti pa mu moraš odpreti proti svoji volji. Tudi če si v pižami. Ko si v stresni situaciji, si po vsej verjetnosti ne želiš biti v njej. Verjetno nisi podpisal papirjev in soglašal, da boš zavestno pod stresom. Življenjske situacije izvabijo stres iz tebe same od sebe.
Več prispevkov