FOKUS – elegantni sprehod po parku ali zabijanje idejnih žebljev v glavo?

12. februar 2026

Fokus je laserska usmerjenost na neko specifično stvar. Držanje pozornosti z obema rokama. Vožnja po ravni cesti brez zavojev v levo ali desno. Ko zavestno usmerjaš pozornost na določeno točko, takrat prakticiraš osredotočanje. Gre za »uočenje« cilja, ki ga ne spustiš iz svojega vidnega polja. Fokusiranje je fiksiranje uma na določeno mesto. Sedenje v miselnem parku na eni in isti klopci. Sokolje oko. Kakorkoli, fokus ima vnaprej začrtano pot. Tisto, ko čakaš v grmu in ne pomežikneš, sicer tvoja pozornost lahko zamenja svojo tarčo. Fokus se nahaja na križišču, kjer se srečata tvoje zavedanje in namen.


Držati fokus včasih pomeni izpustiti cel kup drugih izbir na račun ene izbrane. Kot bi si v morju opcij izbral favorita, nato pa se mu posvetil z glavo in srcem. Fokusiranje lahko poteka določen čas, lahko gre za življenjsko posvetitev. Uspešen izid osredotočenosti pa v idealnem primeru prinese tudi njen predmet – uresničene cilje.


Fokus sicer ni omejen zgolj na dosežkarje. Dovoljenje za osredotočanje z vsemi cilindri je v skupni domeni ljudi. Fokus seveda lahko prakticira vsak, ki ima pet minut prostega časa. In čeprav ta sam po sebi ni cilj, hodi z roko v roki z njim. Fokus je podlaga za cilj. Mogoče, da za uspešen vzlet šteje primarno nastavitev fokusa. Včasih zadošča iskreno vprašanje, ki se nanaša na stvari, ki so ti pomembne v življenju. V prostoru, kjer ni pravih in napačnih odgovorov, obstajajo samo tvoja osebna izhodišča in zamisli. Mogoče še najbolj šteje dejstvo, da prideš do odgovorov. Da v poplavi vsega, kar naj bi bilo pomembno, dejansko najdeš to, kar potrebuješ.


Za uresničitev česarkoli je ukvarjanje s fokusom prva in zadnja stvar od Soncem. Osredotočanje je ne samo pomembno tako kot vse posvetne stvari. Je P.O.M.E.M.B.N.O. veliko bolj. Vprašanje, ali gre pri fokusu za naprezanje umskih ali dejanskih mišic, je brezpredmetno. V vsakem primeru gre za delo. In vprašanje, če je delo, ki ga opravljaš na vse ali nič, kdaj v resnici lahko. Mogoče, da se samo nahaja na različnih spektrih težkega. Zagrizenemu fitneserju, ki gre večino dni čez ogromne fizične napore, ker ima pred očmi cilj popolne transformacije svoje postave, še zdaleč ni lahko. Nekaj, kar ti je v osnovi pomembno z velikimi črkami, je mogoče samo malo manj težko. Zato ker si nagrajen z osebnim zadovoljstvom in namenom, da delaš stvar, ki je v tvojem dnevniku pomembnosti vpisana pod številko 1.


Čeprav je fokus edninski samostalnik, imaš seveda lahko več točk, ki so predmet tvojega osredotočanja. Problem je samo, če jih imaš več istočasno in so vsi lačni tako kot sestradani pingvini. Razpršen fokus, kjer po dvorišču loviš več kokoši istočasno, lahko poskrbi, da na koncu ne ujameš nobene. Ko v tvojo ozko usmerjeno ulico enkrat stopi noga King Konga, ti gre fokus skozi okno.


Fokus se seveda lahko spreminja. Običajno se spremeni, ko je cilj, ki si ga postaviš za tarčo, dosežen. Sprememba fokusa včasih pomeni oddih. Tisto, ko greš po dolgotrajnem obdobju držanja pozornosti na »samo to in nič drugega« na zaslužen dopust. Tam končno lahko spustiš svoj fokus iz povodca. Tvoj projekt je končno pod streho. Ribo si ujel, sedaj pa od veselja lahko skočiš v ocean. Opustitev fokusa je v bistvu razbremenitev samega sebe. Tudi prijeten zapor, kjer si sam svoj ječar in paznik, se čez čas lahko čuti kot omejevalec svobode. Prija, ko se kot ujetnik obveznosti in odgovornosti po dolgotrajnem prizadevanju osvobodiš iz škatle, v katero si se namensko zaprl.


Dejstvo je, da je stvar, ki je v življenju kolikor vredna in plemenita, v resnici borba na nož. Fokus pa je zelo dobro pomagalo v boju pred ostalimi motilci pozornosti. Ali se tvoji plani o reševanju sveta na koncu izcimijo po projeciranih željah, je precej nerelevantno. Če nosiš značko borca, je medalja za fokus v vsakem primeru tvoja. Nagrade pridejo v različnem ovojnem papirju. Ko te niso denarne in statusne, so običajno moralne in čustvene. Poplačan si z občutkom, da si s stvarmi, ki jih počneš večino svojega življenja, doma. In to zavedanje ti za moment lahko dvigne kotičke ustnic.

Po Klemen Globocnik 12. marec 2026
Domišljija je besedna marela za različne pojme. Diši po fantaziji, umišljanju in vizualizaciji. Neskončna inteligenca. Kreativnost v vseh oblikah in izrazih. Končni produkt je lahko neka stvar, storitev ali ideja. V kolikor gre za zaključeno celoto, je domišljija opravila svoje delo. Postranski produkt domišljije pa je igrivost, radovednost in čarovnija. Ali je bolj zabavni prvi ali drugi del, naj ostane stvar interpretacije. Zabava je zabava. Ko je domišljija zabavni pripomoček za vsakdanjo rabo, je med njima lahko tudi enačaj. »Kaj, pa če« scenariji so zabaviščni park za um. Um si seveda rad domišlja stvari. Preko domišljije te umakne v sanjski svet, si predstavlja lepši jutri. V kreativni delavnici svojega uma lahko rišeš stvari tudi zgolj za lastno rekreacijo. Domišljijski fitnes je ne le izredno zabaven, lahko je tudi resničnostna izkušnja. Karkoli si običajno domišljaš, to sčasoma začenjaš doživljati kot realnost. Vzpostavljaš zamišljeno realnost.
Po Klemen Globocnik 5. marec 2026
Disciplina je izredno močna ideja in še močnejša praksa. Je kot elastika, ki te vedno znova vleče in drži v poziciji, da nečemu slediš. Gre za sveto posvetitev časa eni stvari na račun neke druge ali več njih. Dan ima pač le 24 ur. Konsistentnost in vztrajnost sta oba gradnika discipline. Kot posledica na kateri strani spektra se nahajaš, imaš lahko boljšo ali slabšo disciplino. Za njen razvoj potrebuješ osebne razloge. Zavestne opomnike. Žaromet je na prednostih, ki prihajajo v tvoje življenje kot posledica discipline. In močnejši kot so tvoji zakaj-i, lažje bo osvojiti disciplino.
Po Klemen Globocnik 26. februar 2026
Nekaj nepopisno unikatnega se dogaja, ko se usedeš in v roke vzameš knjigo. Ta, ki bere, ve o čem govorim. Ta, ki ne ve, verjetno raje gleda Netflix serije. Nič narobe, oboje je super po svoje. Drugo je na prvo žogo verjetno zabavno še veliko bolj. V procesu branja si namreč samo ti in besede, kar je tudi višek zabave. Prebrane besede pronicajo vate. Na dušo padejo drugače, kot če bi teiste besede gledal ali poslušal. Začutiš jih drugače. Pride do intimnega občutka, ko se vse ostalo ustavi. Svet je utišan.
Več prispevkov