SAMOZAVEST – serijska prepričljivost ali serijski morilec prepričljivosti?

1. januar 2026

Samozavest je sprva zgolj osebno mnenje, v katerega smo prepričani tako močno, da ga sčasoma tretiramo kot dejstvo. To, kako se vrednotimo, cenimo in spoštujemo, v končni fazi oblikuje stopnjo naše samozavesti. Neka notranja naravnanost, povezana z osebnim odnosom do sebe in lastno vrednostjo. Vse za začne pri monologu. Koliko samozavesti premoremo, je povezano z našimi mislimi, na katere se usedejo čustva. Najboljše orodje za dvig ali spust samozavesti je torej samogovor. Pozornost na samogovor vpliva na njegovo vsebino in manifestacijo. Preusmeritev pozornost z ene ceste na drugo avtomatsko spremeni tudi smer potovanja.


Samozavest se začne na točki, ki v človeku ustvarja pozitivno počutje. Bodisi gre za trenutno gratifikacijo, lahko pa je užitek odložene narave. Občutki pomena in namena v splošnem dvigujemo samozavest, potlej pa, ali jih čutimo takoj ali z zamikom. Ni redko, da so muke v momentu vstopnica za samozavestno počutje v prihodnosti. Vsak ima svoje osebne nastavitve samozavesti obkljukane malenkost drugače. Nekoga bodo slabe stvari ojačale, drugega uničile. Tako pozitivna kot negativna čustva lahko pomagajo pri osebnostnem napredku in posledično povečanju samozavesti.


Eno je osebna samozavest, ki jo imamo kot ljudje. Tista, ki je povezana z našim dostojanstvom. To, kar smo - brez kakršnihkoli dodatkov. Samozavest, ki je stabilna kot drevo, ne glede na to, ali je tvoj delovni naziv dimnikar ali direktor. Druga samozavest je sicer tudi osebna, ampak s to razliko, da je povezana z našimi talenti, sposobnostmi in veščinami. Tukaj pa štejejo dosežki in to, kar delamo. Samozavest tvorijo tudi naše moralne in etične vrednote. Prste ima vmes naš fizični izgled. Super-moč, ki jo posedujemo, nam samozavest še dodatno dviguje. Vsakič, ko se počutimo malenkost bolje, sestavimo košček mozaika svoje samozavesti.


Včasih pri samozavesti pride tudi do nebalansa. Recimo, da si samozavesten glede svojega videza, na poklicnem področju pa ti samozavesti primanjkuje. Poseduješ veliko kreativne samozavesti, družabnim srečanjem pa se zaradi občutka socialne nelagodnosti raje umakneš. Za visoko samozavestjo običajno stoji ponos, za nizko pa sram. Samozavestno vodo v praksi pije samo zmernost. Zmerna samozavest.


Ko imamo samozavesti preveč, izpadamo arogantno. Aroganco bi lahko poimenovali kot presežek samozavesti. Povišani nivoji ne delujejo več tako privlačno in prepričljivo. Pretirana verzija samozavesti lahko izpade retorično-nesramno in odbijajoče. Ko imamo samozavesti premalo, pa izpademo nemočno in šibko. Nesamozavestno. Dostikrat slišimo stavek: »Bolj kot zaupamo vase, več samozavesti imamo«. Za samozavest torej potrebujemo samozaupanje.



Lahko se sliši enostavno, ampak če pomislimo, je samozavest večja žival kot se zdi. Gre za posledica vsega, kar smo in imamo. Odločitve, ki jih sprejemamo, vplivajo na rezultate, ki jih dobivamo. Samozaupanje je tako neke vrste predhodnik samozavesti. Šteje lahko vsak osebnostni napredek, ki igra pomembno vlogo v posameznikom življenju. Ko v procesu pridobivanja znanja svoje življenje vedno bolj razumemo, vedno bolj uspešno prestanemo težavne preizkušnje in zaradi njih postanemo močnejši. Vedno, ko se gradimo, utrjujemo bicepse svoje samozavesti. 


In navsezadnje, samozavest se zdi direktno povezana z našim duševnim stanjem. Oblikovalci samozavesti so tako osnovna celica družine kot okolje. Sprva zunanji svet vpliva naš notranji svet, kasneje pa se plošča lahko obrne. Naše duševno (notranje) stanje tako vpliva na to, kako vidimo in doživljamo (zunanji) svet. Nekje sem videl skupaj sedeti te tri besede - samospoštovanje. Samopodoba. Samozavest. Mogoče, da je samozavest namenoma postavljena na rep, zato ker je logična posledica. Stopnice, ki vodijo na cilj, sčasoma postanejo cilj.

Po Klemen Globocnik 12. marec 2026
Domišljija je besedna marela za različne pojme. Diši po fantaziji, umišljanju in vizualizaciji. Neskončna inteligenca. Kreativnost v vseh oblikah in izrazih. Končni produkt je lahko neka stvar, storitev ali ideja. V kolikor gre za zaključeno celoto, je domišljija opravila svoje delo. Postranski produkt domišljije pa je igrivost, radovednost in čarovnija. Ali je bolj zabavni prvi ali drugi del, naj ostane stvar interpretacije. Zabava je zabava. Ko je domišljija zabavni pripomoček za vsakdanjo rabo, je med njima lahko tudi enačaj. »Kaj, pa če« scenariji so zabaviščni park za um. Um si seveda rad domišlja stvari. Preko domišljije te umakne v sanjski svet, si predstavlja lepši jutri. V kreativni delavnici svojega uma lahko rišeš stvari tudi zgolj za lastno rekreacijo. Domišljijski fitnes je ne le izredno zabaven, lahko je tudi resničnostna izkušnja. Karkoli si običajno domišljaš, to sčasoma začenjaš doživljati kot realnost. Vzpostavljaš zamišljeno realnost.
Po Klemen Globocnik 5. marec 2026
Disciplina je izredno močna ideja in še močnejša praksa. Je kot elastika, ki te vedno znova vleče in drži v poziciji, da nečemu slediš. Gre za sveto posvetitev časa eni stvari na račun neke druge ali več njih. Dan ima pač le 24 ur. Konsistentnost in vztrajnost sta oba gradnika discipline. Kot posledica na kateri strani spektra se nahajaš, imaš lahko boljšo ali slabšo disciplino. Za njen razvoj potrebuješ osebne razloge. Zavestne opomnike. Žaromet je na prednostih, ki prihajajo v tvoje življenje kot posledica discipline. In močnejši kot so tvoji zakaj-i, lažje bo osvojiti disciplino.
Po Klemen Globocnik 26. februar 2026
Nekaj nepopisno unikatnega se dogaja, ko se usedeš in v roke vzameš knjigo. Ta, ki bere, ve o čem govorim. Ta, ki ne ve, verjetno raje gleda Netflix serije. Nič narobe, oboje je super po svoje. Drugo je na prvo žogo verjetno zabavno še veliko bolj. V procesu branja si namreč samo ti in besede, kar je tudi višek zabave. Prebrane besede pronicajo vate. Na dušo padejo drugače, kot če bi teiste besede gledal ali poslušal. Začutiš jih drugače. Pride do intimnega občutka, ko se vse ostalo ustavi. Svet je utišan.
Več prispevkov