ZADOVOLJSTVO – samo pozitivni občutki ali mešano na žaru?

8. januar 2026

Če gledaš na stvar iz dednega ali okoljskega vidika, smo ljudje z boljšimi in slabšimi predispozicijami za zadovoljstvo. Če je ključnih prvih sedem let življenja, ko ti družina naloži podzavestni program, potlej popravki za nazaj niso mogoči. Kar se zgodi v tistem ranem časovnem obdobju, pač se. V podpornem okolju, kjer so talenti in izražanje lepo sprejeti in spodbujani, obstaja boljša možnost za zadovoljstvo v odrasli dobi. Navadiš se na občutek, da stvari delaš prav, kar te vedno znova zadovoljuje. Veriga zadovoljstva se nadaljuje.


Mogoče ima pri zadovoljstvu prste vmes predvsem občutek, da si vreden. Občutek, da šteješ in da je to, kar delaš, kvalitetno in po svoje pomembno. Če so tvoje ideje in miselni podvigi v primarnem okolju zaničevani, pa pride do občutkov, ki se zdijo nasprotje zadovoljstvu. Misli, da nisi dovolj, da stvari ne delaš prav in da je s tabo očitno nekaj narobe, ti zadovoljstvo oddaljujejo. Občutek zadovoljstva naredi pot notranjim borbam in čustvenim neravnovesjem.


Ljudje intuitivno vemo, kaj nas zadovoljuje in kaj ne. Vedno, ko izhajaš iz sebe, ena opcija sili v ospredje bolj kot druga. Intuicija se vedno pojavi samodejno. Zadovoljstvo ti lahko prinese praktično karkoli. Šteje vse, kar spodbuja kreativnost in osebno rast. Vse, kar človeku pomaga narediti korak iz mrtve točke. Ko se v telesu sproščajo hormoni zadovoljstva, se to odraža v občutku harmonije, lahko tudi inspiracije ali navdušenja. Težko pa bi bilo reči, da je zadovoljstvo omejeno zgolj na pozitivne občutke. Izvor zadovoljstva je prostran kor ribe v oceanu. Konec koncev si po svoje lahko zadovoljen tudi, ko si žalosten ali jezen.

 

Pri zadovoljstvu lahko primarno izhajaš iz občutkov, ki se pojavijo v trenutku, ko prideš v stik s tebi-ljubo idejo, dejavnostjo ali vibracijo. Včasih pa so stvari malo manj očitne. Ni nujno, da ti je zadovoljstvo vedno, povsod in takoj dostopno. Lahko ta pride šele kot nagrada za dobro opravljeno delo. Deluje kot seznam sodelujočih pri filmu, ki so napisani šele na koncu. Po principu »najprej dam, nato dobim« sledi proces in osebna transformacija. Brez plačila karte ni vstopa v kino. Zadovoljstvo za »sedmimi vodami in sedmimi gorami« je nekaj drugega kot preprosto iti v McDonald’s in si privoščiti Big Mac s pomfrijem.


Dve najbolj pogosti obliki zadovoljstva sta takojšnje in odloženo. Recimo, da si želiš potešiti svojo željo ali potrebo. Dober primer sta žeja ali lakota. Prazen želodec ali dehidracija te opominjata, da je v tem trenutku ali zelo hitro čas za zadovoljitev potrebe. Če si zelo lačen in imaš rad hitro hrano, samo pokličeš službo za dostavo hrane in najljubši obrok je kmalu na tvojem pragu. Rezultat je takojšnje zadovoljstvo. V kolikor pa si na izbiro hrane zavestno pozoren in imaš v planu kosilo šele čez nekaj ur, v svoj urnik pa bi rad stlačil še telovadbo, v tem primeru se trenutni želji upreš. Odloženo zadovoljstvo.


Ko smo zadovoljni, se zdi, da imamo prekomerno pomirjen ali utišan analitični um. Ego, ki noč in dan vrti plato preteklosti in prihodnosti, v tistem trenutku miruje. Biti v trenutku igra pomembno vlogo pri samem zadovoljstvu. Tehnika, ko zavestno usmerjaš svojo pozornost v sedanji trenutek, se imenuje čuječnost. Za povečanje zadovoljstva si v harmoničnem stanju lahko prigovarjaš besede ali fraze, za katere želiš, da postanejo del tebe. Ko samo smo, nimamo časa za podajanje sodb, mnenj in analiz.


Če nisi celični biolog in za svoje življenjsko poslanstvo ne preučuješ celic, potlej seveda ne vidiš procesov, ki se dogajajo v telesu. Stvari lahko samo sklepaš na podlagi svojega počutja. Vse celice telesa vedno delujejo družno. Moč sodelovanja in usklajenega delovanja dela čudeže. Podobno, kot če cel stadion navijačev v en glas poje neko melodijo. Sliši se enotno in mogočno. Mogoče, da zgleda podobno, ko so zadovoljne celice v tvojem telesu.


Po Klemen Globocnik 12. marec 2026
Domišljija je besedna marela za različne pojme. Diši po fantaziji, umišljanju in vizualizaciji. Neskončna inteligenca. Kreativnost v vseh oblikah in izrazih. Končni produkt je lahko neka stvar, storitev ali ideja. V kolikor gre za zaključeno celoto, je domišljija opravila svoje delo. Postranski produkt domišljije pa je igrivost, radovednost in čarovnija. Ali je bolj zabavni prvi ali drugi del, naj ostane stvar interpretacije. Zabava je zabava. Ko je domišljija zabavni pripomoček za vsakdanjo rabo, je med njima lahko tudi enačaj. »Kaj, pa če« scenariji so zabaviščni park za um. Um si seveda rad domišlja stvari. Preko domišljije te umakne v sanjski svet, si predstavlja lepši jutri. V kreativni delavnici svojega uma lahko rišeš stvari tudi zgolj za lastno rekreacijo. Domišljijski fitnes je ne le izredno zabaven, lahko je tudi resničnostna izkušnja. Karkoli si običajno domišljaš, to sčasoma začenjaš doživljati kot realnost. Vzpostavljaš zamišljeno realnost.
Po Klemen Globocnik 5. marec 2026
Disciplina je izredno močna ideja in še močnejša praksa. Je kot elastika, ki te vedno znova vleče in drži v poziciji, da nečemu slediš. Gre za sveto posvetitev časa eni stvari na račun neke druge ali več njih. Dan ima pač le 24 ur. Konsistentnost in vztrajnost sta oba gradnika discipline. Kot posledica na kateri strani spektra se nahajaš, imaš lahko boljšo ali slabšo disciplino. Za njen razvoj potrebuješ osebne razloge. Zavestne opomnike. Žaromet je na prednostih, ki prihajajo v tvoje življenje kot posledica discipline. In močnejši kot so tvoji zakaj-i, lažje bo osvojiti disciplino.
Po Klemen Globocnik 26. februar 2026
Nekaj nepopisno unikatnega se dogaja, ko se usedeš in v roke vzameš knjigo. Ta, ki bere, ve o čem govorim. Ta, ki ne ve, verjetno raje gleda Netflix serije. Nič narobe, oboje je super po svoje. Drugo je na prvo žogo verjetno zabavno še veliko bolj. V procesu branja si namreč samo ti in besede, kar je tudi višek zabave. Prebrane besede pronicajo vate. Na dušo padejo drugače, kot če bi teiste besede gledal ali poslušal. Začutiš jih drugače. Pride do intimnega občutka, ko se vse ostalo ustavi. Svet je utišan.
Več prispevkov