SANJARJENJE – zabijanje časa ali nakupovanje navdiha?

27. november 2025

Sanjarjenje se lahko sliši kot brezplodna dejavnost študentov, ki jih njihov faks zanima toliko kot mačko voda. Zabavni konjiček za tiste s preveč prostega časa v življenju. Ples možganov brez lastnika. Proces neusmerjenega razmišljanja, kjer gre čez okno vse, kar diši po organizaciji in strukturi. V ospredje pa stopi spontano prepuščanje mislim in občutkom. Sanjarjenje je običajno samo sebi namen. Ker ničesar ne pričakuješ, tudi ne moreš biti razočaran. Sanjarjenje ima tudi fensi piflarski izraz: privzeti način nevronske obdelave.


Dokazano ljudje skoraj polovico budnega časa (47 %) preživimo v »day-dreamingu«. Um rad vandra. Ohlapno in neusmerjeno plavanje misli mu očitno ugaja. Redno si privošči svoje sanjaške miselne izlete. Ko ti življenje »zagusti« in imaš vsega polno kapo, takrat vse skupaj vržeš čez ramo. Ko je svet preveč, je sanjarjenje lahko zasilni izhod. Umik od realnosti. Um je med sanjarjenjem kot voda ali zrak – je povsod in nikjer istočasno. V trenutku, ko se ustaviš, da bi ga analiziral, spremeni svojo lokacijo in se transportira nekam drugam. Izmuzljivec prve klase.


Sanjarjenje je vse prej kot občasna dejavnost uma. V enem dnevu odplavaš toliko krat v druge sfere, da na koncu niti ne veš, da sanjariš. »Day dream-aš« vsakič, ko si daš si moment ali dva, da zadihaš. Takrat, ko si vzameš pavzo od osredotočenosti. Na ta način prideš lažje nazaj k stvarem, ki jih sicer počneš. Obveznosti brez konca in nuja brez kraja. Ko monoton okus brez osebnosti in karakterja začiniš s pravo merico sanjarjenja, tudi glavna jed postane bolj zanimiva.


Sanjarjenje ima zmožnost, da vpliva in preoblikuje tvojo splošno atmosfero počutja. V skladu s spremembo umišljenega prostora se zamenja tudi tvoja kulisa razpoloženja. Pride do olepšave suhoparne realnosti, kar je v bistvu tudi glavna motivacija in namen sanjarjenja. Ni nujno, da po platnu domišljije rišeš ure in ure. Mavrična popestritev za brezbarvno življenje je lahko kratka, včasih celo hipna. Ta umetniška navada je v resnici precej bolj razširjena in ljudsko-popularna kot se včasih prikazuje. Če sanjarjenje združuje ljudi iz vseh interesnih vetrov tako kot svetovni bend, ki ima razprodano svetovno turnejo po vseh državah, potlej odpadejo nalepke o kvalifikacijah za sanjače. Sanjarimo vsaj po malem vsi. Pika.



Ampak to na videz razpuščeno opravilo se mogoče lahko izkaže kot produktivna stvar. Nikoli namreč ne veš, kdaj in na kakšen način boš dobil idejo, ki te bo vrgla iz udobnega umskega naslonjača. Dokler nisi idejno zakurjen, v bistvu samo spiš na pogorišču svojih preteklih idej. In to je grenčica od spoznanja za kreativni um. V času plavanja misli lahko najdeš kakšen manjkajoči del širše sestavljanke. Sanjarjenje, neoprijemljivo in brezciljno kot se na videz zdi, je za kreativni um v resnici vse prej kot to. Je bistveni element za ustvarjalno atmosfero. Neke vrste gojišče za kreativni laboratorij. Kreatorij idej.

 

Sanjarjenje je lahko nižja stopnica od viharjenja možganov. Korak nazaj od naklepnega ustvarjanja. Naključno in razdrobljeno poigravanje z zavestjo tukaj postane namerno in usmerjeno. Možganska nevihta je lahko zabavna tehnika pridobivanja kreativnih idej. V dvoje ali še bolje v skupinah, da se ideje lahko podajajo in odbijajo kot teniške žogice. Vsak reče nekaj na izbrano temo, dokler se ne razvije kreativni dialog. Cilj je v čim krajšem času ustvariti mravljišče idej in čim hitreje priti do alfa mravlje, ki je potencialno uporabna. Skupinsko generiranje predlogov kreativni proces olajša in pohitri.


Kaj se v resnici dogaja takrat, ko tvoja glava luta? Bog-si-ga-vedi. Lahko pa vseeno malo sklepamo po očitnih poteh in smo za moment logični. Verjetno se tvoje misli iz okolice preusmerijo navznoter. Fokus se obrne vase - od tega, kar je pomembno drugim do tega, kar je pomembno tebi. Mogoče ti sanjarjenje lahko pomaga, da si boljša verzija samega sebe. Prej si bil Bruce Wayne, sedaj si Batman. Če dobiš to, kar ti rabiš zase, mogoče lažje daš to, kar potrebujejo drugi. Ampak masko za kisik daš gor najprej sebi. Cel svet se izklopi samo zato, da imaš lahko ti svoj notranji dialog brez glave in repa. Svoj intimni spust po toboganu sanjarjenja.

Po Klemen Globocnik 12. marec 2026
Domišljija je besedna marela za različne pojme. Diši po fantaziji, umišljanju in vizualizaciji. Neskončna inteligenca. Kreativnost v vseh oblikah in izrazih. Končni produkt je lahko neka stvar, storitev ali ideja. V kolikor gre za zaključeno celoto, je domišljija opravila svoje delo. Postranski produkt domišljije pa je igrivost, radovednost in čarovnija. Ali je bolj zabavni prvi ali drugi del, naj ostane stvar interpretacije. Zabava je zabava. Ko je domišljija zabavni pripomoček za vsakdanjo rabo, je med njima lahko tudi enačaj. »Kaj, pa če« scenariji so zabaviščni park za um. Um si seveda rad domišlja stvari. Preko domišljije te umakne v sanjski svet, si predstavlja lepši jutri. V kreativni delavnici svojega uma lahko rišeš stvari tudi zgolj za lastno rekreacijo. Domišljijski fitnes je ne le izredno zabaven, lahko je tudi resničnostna izkušnja. Karkoli si običajno domišljaš, to sčasoma začenjaš doživljati kot realnost. Vzpostavljaš zamišljeno realnost.
Po Klemen Globocnik 5. marec 2026
Disciplina je izredno močna ideja in še močnejša praksa. Je kot elastika, ki te vedno znova vleče in drži v poziciji, da nečemu slediš. Gre za sveto posvetitev časa eni stvari na račun neke druge ali več njih. Dan ima pač le 24 ur. Konsistentnost in vztrajnost sta oba gradnika discipline. Kot posledica na kateri strani spektra se nahajaš, imaš lahko boljšo ali slabšo disciplino. Za njen razvoj potrebuješ osebne razloge. Zavestne opomnike. Žaromet je na prednostih, ki prihajajo v tvoje življenje kot posledica discipline. In močnejši kot so tvoji zakaj-i, lažje bo osvojiti disciplino.
Po Klemen Globocnik 26. februar 2026
Nekaj nepopisno unikatnega se dogaja, ko se usedeš in v roke vzameš knjigo. Ta, ki bere, ve o čem govorim. Ta, ki ne ve, verjetno raje gleda Netflix serije. Nič narobe, oboje je super po svoje. Drugo je na prvo žogo verjetno zabavno še veliko bolj. V procesu branja si namreč samo ti in besede, kar je tudi višek zabave. Prebrane besede pronicajo vate. Na dušo padejo drugače, kot če bi teiste besede gledal ali poslušal. Začutiš jih drugače. Pride do intimnega občutka, ko se vse ostalo ustavi. Svet je utišan.
Več prispevkov