SANJARJENJE – zabijanje časa ali nakupovanje navdiha?

27. november 2025

Sanjarjenje se lahko sliši kot brezplodna dejavnost študentov, ki jih njihov faks zanima toliko kot mačko voda. Zabavni konjiček za tiste s preveč prostega časa v življenju. Ples možganov brez lastnika. Proces neusmerjenega razmišljanja, kjer gre čez okno vse, kar diši po organizaciji in strukturi. V ospredje pa stopi spontano prepuščanje mislim in občutkom. Sanjarjenje je običajno samo sebi namen. Ker ničesar ne pričakuješ, tudi ne moreš biti razočaran. Sanjarjenje ima tudi fensi piflarski izraz: privzeti način nevronske obdelave.


Dokazano ljudje skoraj polovico budnega časa (47 %) preživimo v »day-dreamingu«. Um rad vandra. Ohlapno in neusmerjeno plavanje misli mu očitno ugaja. Redno si privošči svoje sanjaške miselne izlete. Ko ti življenje »zagusti« in imaš vsega polno kapo, takrat vse skupaj vržeš čez ramo. Ko je svet preveč, je sanjarjenje lahko zasilni izhod. Umik od realnosti. Um je med sanjarjenjem kot voda ali zrak – je povsod in nikjer istočasno. V trenutku, ko se ustaviš, da bi ga analiziral, spremeni svojo lokacijo in se transportira nekam drugam. Izmuzljivec prve klase.


Sanjarjenje je vse prej kot občasna dejavnost uma. V enem dnevu odplavaš toliko krat v druge sfere, da na koncu niti ne veš, da sanjariš. »Day dream-aš« vsakič, ko si daš si moment ali dva, da zadihaš. Takrat, ko si vzameš pavzo od osredotočenosti. Na ta način prideš lažje nazaj k stvarem, ki jih sicer počneš. Obveznosti brez konca in nuja brez kraja. Ko monoton okus brez osebnosti in karakterja začiniš s pravo merico sanjarjenja, tudi glavna jed postane bolj zanimiva.


Sanjarjenje ima zmožnost, da vpliva in preoblikuje tvojo splošno atmosfero počutja. V skladu s spremembo umišljenega prostora se zamenja tudi tvoja kulisa razpoloženja. Pride do olepšave suhoparne realnosti, kar je v bistvu tudi glavna motivacija in namen sanjarjenja. Ni nujno, da po platnu domišljije rišeš ure in ure. Mavrična popestritev za brezbarvno življenje je lahko kratka, včasih celo hipna. Ta umetniška navada je v resnici precej bolj razširjena in ljudsko-popularna kot se včasih prikazuje. Če sanjarjenje združuje ljudi iz vseh interesnih vetrov tako kot svetovni bend, ki ima razprodano svetovno turnejo po vseh državah, potlej odpadejo nalepke o kvalifikacijah za sanjače. Sanjarimo vsaj po malem vsi. Pika.



Ampak to na videz razpuščeno opravilo se mogoče lahko izkaže kot produktivna stvar. Nikoli namreč ne veš, kdaj in na kakšen način boš dobil idejo, ki te bo vrgla iz udobnega umskega naslonjača. Dokler nisi idejno zakurjen, v bistvu samo spiš na pogorišču svojih preteklih idej. In to je grenčica od spoznanja za kreativni um. V času plavanja misli lahko najdeš kakšen manjkajoči del širše sestavljanke. Sanjarjenje, neoprijemljivo in brezciljno kot se na videz zdi, je za kreativni um v resnici vse prej kot to. Je bistveni element za ustvarjalno atmosfero. Neke vrste gojišče za kreativni laboratorij. Kreatorij idej.

 

Sanjarjenje je lahko nižja stopnica od viharjenja možganov. Korak nazaj od naklepnega ustvarjanja. Naključno in razdrobljeno poigravanje z zavestjo tukaj postane namerno in usmerjeno. Možganska nevihta je lahko zabavna tehnika pridobivanja kreativnih idej. V dvoje ali še bolje v skupinah, da se ideje lahko podajajo in odbijajo kot teniške žogice. Vsak reče nekaj na izbrano temo, dokler se ne razvije kreativni dialog. Cilj je v čim krajšem času ustvariti mravljišče idej in čim hitreje priti do alfa mravlje, ki je potencialno uporabna. Skupinsko generiranje predlogov kreativni proces olajša in pohitri.


Kaj se v resnici dogaja takrat, ko tvoja glava luta? Bog-si-ga-vedi. Lahko pa vseeno malo sklepamo po očitnih poteh in smo za moment logični. Verjetno se tvoje misli iz okolice preusmerijo navznoter. Fokus se obrne vase - od tega, kar je pomembno drugim do tega, kar je pomembno tebi. Mogoče ti sanjarjenje lahko pomaga, da si boljša verzija samega sebe. Prej si bil Bruce Wayne, sedaj si Batman. Če dobiš to, kar ti rabiš zase, mogoče lažje daš to, kar potrebujejo drugi. Ampak masko za kisik daš gor najprej sebi. Cel svet se izklopi samo zato, da imaš lahko ti svoj notranji dialog brez glave in repa. Svoj intimni spust po toboganu sanjarjenja.

Po Klemen Globocnik 8. januar 2026
Če gledaš na stvar iz dednega ali okoljskega vidika, smo ljudje z boljšimi in slabšimi predispozicijami za zadovoljstvo. Če je ključnih prvih sedem let življenja, ko ti družina naloži podzavestni program, potlej popravki za nazaj niso mogoči. Kar se zgodi v tistem ranem časovnem obdobju, pač se. V podpornem okolju, kjer so talenti in izražanje lepo sprejeti in spodbujani, obstaja boljša možnost za zadovoljstvo v odrasli dobi. Navadiš se na občutek, da stvari delaš prav, kar te vedno znova zadovoljuje. Veriga zadovoljstva se nadaljuje.
Po Klemen Globocnik 1. januar 2026
Samozavest je sprva zgolj osebno mnenje, v katerega smo prepričani tako močno, da ga sčasoma tretiramo kot dejstvo. To, kako se vrednotimo, cenimo in spoštujemo, v končni fazi oblikuje stopnjo naše samozavesti. Neka notranja naravnanost, povezana z osebnim odnosom do sebe in lastno vrednostjo. Vse za začne pri monologu. Koliko samozavesti premoremo, je povezano z našimi mislimi, na katere se usedejo čustva. Najboljše orodje za dvig ali spust samozavesti je torej samogovor. Pozornost na samogovor vpliva na njegovo vsebino in manifestacijo. Preusmeritev pozornost z ene ceste na drugo avtomatsko spremeni tudi smer potovanja.
Po Klemen Globocnik 25. december 2025
Kreativnost je odprto polje. Področje, kjer kreativnost prihaja do izraza, je širše od kakršnegakoli poklica, osebe ali dejavnosti. Podobno kot 9 plus milijard ljudi na svetu nosi ogromno različnih obrazov in ima nešteto podob, je kreativnost ena sama raznolikost. Čeprav se vse skupaj v osnovi začne kot besede, predstave in miselni zaključki, ki zrastejo na zelniku kreativca, sta oblika in izraz vedno malenkost samosvoja. Glavno, da se držiš bistva – kreiranja, ki se začne kot razvijanje in izmišljevanje. Ja, kreativna pogruntavščina je pravzaprav izmišljotina. Stvari si lahko izmisliš ravno zato, ker si kreativen. Ampak čeprav gre pri procesu kreativnosti izključno za izmišljotine, obstajajo nekatere, v katere ljudje verjamemo bolj.
Več prispevkov