POTENCIAL – darovi iz nebes ali nabor zemeljskih sposobnosti?

20. november 2025

Ko drugi vidijo v tebi nekaj, kar mogoče še sam ne, običajno to pomeni, da njihov vid seže preko tvojih trenutnih zmožnosti. V tebi vidijo nekaj, kar bi lahko bilo, ne nekaj, kar je. Čeprav nisi dober pek, imaš mogoče roko za sladice ali juhe. Mogoče, da se znaš obrniti v kuhinji in vihteti kuhalnico. Poseduješ nek x faktor, zaradi katerega deluješ kot neke vrste genij. Lahko, da zmoreš več, kot kažejo tvoji trenutni rezultati. Mogoče, da je to povezano s tvojimi lastnimi predstavami. Predstavami o sebi. 


Potencial je (z)možnost ali zmogljivost (za razvoj). Pogosto slišimo, da imamo ljudje v sebi neomejen potencial. Da v sebi nosimo svet vesoljskih razsežnosti. Da vse, kar si želiš pridobiti, pravzaprav že poseduješ. Vse, kar si želiš, da postane del tebe, je že v tebi. Marsikdo pade na lepe besede. Tvoje novo življenje je očitno vedno za naslednjim vogalom. Le eno odločitev stran. Te duhovno-naravnane besede mogoče lahko pomirijo poglobljene duše in meditatorje, ki imajo realnost nekje v tretjem ali četrtem planu. Za vse ostale, ki pa za svoje misli zahtevajo tudi 3D dokaz, pa je zgodba malenkost drugačna. 


Po neuradnih informacijah je človeški potencial podobno kot ledenik sredi oceana. Vidiš ga lahko le toliko, kolikor se ga nahaja nad morsko gladino. Če štrli ven iz vode 5 %, je ostalih 95 % skritih. In čeprav preostanka ne vidiš, to ne pomeni, da ne obstaja. Samo poglej si podmorske fotografije. Podobno je s potencialom. Če ga pri tebi momentalno še ni na vidiku, mogoče ne gledaš s pravilnimi očmi. Stvari namreč ni vedno možno videti na očiten način. Seveda, da obstajajo stvari, ki jih ne vidiš z očmi ali ne razumeš z umom. Kar ne veš, pač ne veš. Teorija, da večine potenciala nikoli ne odkrijemo, zna biti resnična. Bistvo je očem vedno skrito.


Svojega potenciala včasih niti ne registriraš. Ne zmeniš se zanj, dokler ne začneš drezati v svoje osje gnezdo. Gnezdo svojih sposobnosti. Tukaj pa mogoče ne veš, da veš. Imaš nekaj, za kar niti ne veš, da imaš. Znaš narediti stvari, ampak dokler nisi v situaciji, ki to od tebe zahteva, si prepričan, da jih ne znaš. Če imaš potencial, to še ne pomeni, da se ti more ves svet klanjati. Zaradi njega še nisi »bog i batina«. Mogoče imaš na izbranem področju samo boljše možnosti. Ugoden štart. Je zgolj predispozicija, ne garancija za uspeh.


Ko je govora o uspešnosti, je popularno ljudsko prepričanje sledeče: biti dober v nečem pomeni biti človek za to stvar. Da se določenih stvari preprosto ni moč naučiti. V bistvu si mrzel, v kolikor ti določene sposobnosti niso bile položene v zibelko. To lahko drži ali ne drži. Odvisno od tvoje perspektive. Je pa dejstvo, da si je nekdo, ki je odkril svoj potencial, dal vsaj možnost, da se lahko zgodi oboje. Dal si je priložnost, da se iz njegovih idej nekaj zgodi. Šanso, da dobijo krila ali pa se razsujejo na koščke. Pustil si je odprta vrata, da bo njegov poskus lahko potencialno uspešen.


Potencial lahko odkriješ med tem, ko se fokusiraš direktno na svoje naravne darove. Vse, kar imaš v mezinčku, je lahko super zabavno. Globok občutek zadovoljstva in izpolnitve ter uravnotežene finance in posvečen čas je včasih vse, kar potrebuješ. Orodje za identifikacijo potenciala so lahko že znani talenti, lahko pa zapiha čisto svež veter v tvojem življenju.


Lahko se ob svoj skriti talent spotakneš tudi ponesreči. Odkrivanje potenciala včasih pomeni narediti stvari na sebi nepodoben način. Mogoče trkaš na vrata svojega potenciala vsakič, ko se daš v svežo situacijo. Slepo zaupaš, da boš zvalil zlato jajce. Plovba v še neznane vode je lahko zanimiva dogodivščina. Mogoče tudi, da greš rajši sam na izlet v neznano kot na planirano potovanje v dvoje.


Mogoče tudi, da sama izbira poti ni tako bistvena kot dejstvo samo. Dejstvo, da narediš prvi korak. Stopiš na neko pot. A ni glavno, odkriješ kakšen svoj potencial, ne po kateri poti prideš do njega?! Nova pot se namreč težko pokaže preden začneš delati stopinje. In mogoče, da gre tvoja sposobnost vedno le tako daleč, kot sam misliš ali verjameš, da zmoreš. Teoretični potencial na papirju je namreč nekaj drugega kot potencial, ki je namenjen za praktično aplikacijo. Na koncu tvoj potencial aktivira to, kar dejansko narediš.

Po Klemen Globocnik 12. marec 2026
Domišljija je besedna marela za različne pojme. Diši po fantaziji, umišljanju in vizualizaciji. Neskončna inteligenca. Kreativnost v vseh oblikah in izrazih. Končni produkt je lahko neka stvar, storitev ali ideja. V kolikor gre za zaključeno celoto, je domišljija opravila svoje delo. Postranski produkt domišljije pa je igrivost, radovednost in čarovnija. Ali je bolj zabavni prvi ali drugi del, naj ostane stvar interpretacije. Zabava je zabava. Ko je domišljija zabavni pripomoček za vsakdanjo rabo, je med njima lahko tudi enačaj. »Kaj, pa če« scenariji so zabaviščni park za um. Um si seveda rad domišlja stvari. Preko domišljije te umakne v sanjski svet, si predstavlja lepši jutri. V kreativni delavnici svojega uma lahko rišeš stvari tudi zgolj za lastno rekreacijo. Domišljijski fitnes je ne le izredno zabaven, lahko je tudi resničnostna izkušnja. Karkoli si običajno domišljaš, to sčasoma začenjaš doživljati kot realnost. Vzpostavljaš zamišljeno realnost.
Po Klemen Globocnik 5. marec 2026
Disciplina je izredno močna ideja in še močnejša praksa. Je kot elastika, ki te vedno znova vleče in drži v poziciji, da nečemu slediš. Gre za sveto posvetitev časa eni stvari na račun neke druge ali več njih. Dan ima pač le 24 ur. Konsistentnost in vztrajnost sta oba gradnika discipline. Kot posledica na kateri strani spektra se nahajaš, imaš lahko boljšo ali slabšo disciplino. Za njen razvoj potrebuješ osebne razloge. Zavestne opomnike. Žaromet je na prednostih, ki prihajajo v tvoje življenje kot posledica discipline. In močnejši kot so tvoji zakaj-i, lažje bo osvojiti disciplino.
Po Klemen Globocnik 26. februar 2026
Nekaj nepopisno unikatnega se dogaja, ko se usedeš in v roke vzameš knjigo. Ta, ki bere, ve o čem govorim. Ta, ki ne ve, verjetno raje gleda Netflix serije. Nič narobe, oboje je super po svoje. Drugo je na prvo žogo verjetno zabavno še veliko bolj. V procesu branja si namreč samo ti in besede, kar je tudi višek zabave. Prebrane besede pronicajo vate. Na dušo padejo drugače, kot če bi teiste besede gledal ali poslušal. Začutiš jih drugače. Pride do intimnega občutka, ko se vse ostalo ustavi. Svet je utišan.
Več prispevkov