STRAST - življenjski motivator ali zgolj češnja na vrhu torte?

30. oktober 2025

Na začetku ne obstaja nič drugega kot ideja. Ena sama ali več njih. Lahko imaš idej za cel peskovnik, vendar se z njimi ne boš pripravljen igrati za nič na svetu. Strast postane strast, ko neko idejo začutiš. Mrtvec oživi, ko to idejo potrdiš s telesom in dušo. Prevzameta te miselna zaljubljenost in goreč občutek. Občutek z visoko napetostjo v nadaljevanju postane senzacija, ki se te drži z vsemi štirimi. Planet, ki te s svojo silo privlačnosti vedno vleče k sebi. Strast je kot črna luknja, ki te srka vase. Spodbuja te, da o tej stvari razmišljaš in razglabljaš na dolgo in široko. Ko te strast enkrat ujame v svoje kremplje, te nato ne izpusti, dokler ne ukrepaš. 


Strast se aktivira skozi stvari, ki jih počneš z največjo predanostjo. Čeprav skozi čas lahko vzbuja mešane občutke, se v vsakem primeru začne kot nekaj romantično-posebnega. To je tudi glavni razlog, da se odzoveš strastno. Beseda sama lahko zveni precej eksotično. Strast je kot reklama. Deluje kot oddaja za življenjski stil. Tista, kjer ljudje potujejo na top morske destinacije in si ogledujejo privlačne turistične hiške. Samega sebe v mislih narišeš tja, tudi če Maldivov ali Karibov nikoli nisi imel želje obiskati.


Podobno je s strastjo. Za zagon motorja potrebuješ začetni vžig. Strast se rodi, ko se srečata dve ideji - kaj bi in kako bi. Domuje tam, kjer se srečata privlačnost in sposobnost. Krog strasti je sklenjen, ko enkrat veš, kaj te samodejno nagovarja in kaj ti leži. Začne se razburljiva predstava z naslovom »Ko misli srečajo prste«. Strast za pomensko življenje ni zgolj uporabna, ampak naravnost ključna. Ko imaš v stanovanju vse opremljeno in vse aparature, je kot elektrika. Nič ti ne koristi, če imaš narejene vse inštalacije in montirane vse vtičnice, če nimaš narejenega priklopa na električno omrežje. Strast naelektri ozračje in ga naredi živega.


Strast ti daje razlog, da »včeraj, danes, jutri« delaš stvari, ki so ti pomembne. Ko te popade brezvoljnost, te spomni na prvotni namen. Ko ti energija pade pod ničlo, ti dvigne temperaturo. Strast lahko rešuje stvar, ko se teža sveta zgrne na tvoja ramena. Ko se ti nič ne da, te strast lahko potegne iz lenobnega stanja pasivnosti. Da ti potrebni pospešek, ko se ujameš v občutek, da ne boš zmogel nadaljevati. V časih pomanjkanja ti daje tudi upanje in moč. Je torej kot iskra v temi ali luč na koncu tunela. Zapiha kot veter spodbude, ko ne vidiš poti naprej.


Strast je vedno tam, kjer je tvoje srce. Ne rabiš razumeti, da veš, ko ti nekaj zaigra na prave strune. Ko te nagovarja prava stvar s substanco, se preprosto odzoveš skladno z narekom srca. Pride do avtomatske reakcije. Ko delaš sebi-pomenske stvari, je tvoj najbolj logični odziv. Naravni impulz. Ko te prevzame strast, si živ v pravem pomenu besede. Takrat se zdi, da živiš svoj višji namen. Da uresničuješ svoj višji cilj. Življenje dobi ekstra vrednost. Strast premika nebo in gore.



Lahko si prepričan v resničnost boga, ko ti je nekaj pisano na kožo. Ko stvari delaš lahkotno in kvalitetno, ne potrebuješ nobene potrditve od zunaj. Zadošča ti že pritrdilni občutek od znotraj. Občutek, ko se zdi, da je to v resnici vse, kar potrebuješ. Predhodno nemogoče stvari so s strastjo kar naenkrat na dotiku roke. Magično se ustvarijo iz zraka. Obljuba na obzorju postane dar iz neba.


Če pa ti je strast španska vas, pa je lahko vse skupaj prazno. Totalen larifari. Ezoterični pojem. Brezizrazno kot sivo nebo brez oblaka. Kako boš definiral nekaj, če pa ne veš, kaj je povzdignjen občutek?! Kako si bo predstavljal unikaten eksotični okus, če pa nikoli v življenju nisi poskusil granatnega jabolka?! Sopomenke, kot so prižganost, energija, zagnanost in predanost so ti mogoče zgolj besede brez čustven nalepke. Dokler ne veš, da si v nečem lahko izredno dober, ti tudi strast ostaja popolna neznanka. Niti ne veš, da ne veš. Manjka ti tisti del sestavljanke, ki brezvezne stvari spremeni v zabavne.


Strast je torej kot rastlina, ki zahteva pozornost in skrb. Ko je enkrat izpostavljena primernim temperaturam in sončni svetlobi, nato potrebuje tudi vodo. Podobno strast potrebuje optimalne pogoje za razvoj in izražanje. Treba ji je narediti prosto pot za eksperimentiranje. Nikoli ne veš, kdaj se boš v nekoga ali nekaj zatrapal do ušes. Boš pa vedel, kdaj bodo tvoji občutki prižgani do te mere, da te bo to spravilo v pogon. Vsi morebitni dvomi namreč izginejo v zrak, ko ima strast prste vmes.

Po Klemen Globocnik 26. februar 2026
Nekaj nepopisno unikatnega se dogaja, ko se usedeš in v roke vzameš knjigo. Ta, ki bere, ve o čem govorim. Ta, ki ne ve, verjetno raje gleda Netflix serije. Nič narobe, oboje je super po svoje. Drugo je na prvo žogo verjetno zabavno še veliko bolj. V procesu branja si namreč samo ti in besede, kar je tudi višek zabave. Prebrane besede pronicajo vate. Na dušo padejo drugače, kot če bi teiste besede gledal ali poslušal. Začutiš jih drugače. Pride do intimnega občutka, ko se vse ostalo ustavi. Svet je utišan.
Po Klemen Globocnik 19. februar 2026
Navdušenje je občutek, ki mu ni para. Superhero filing. Prva asociacija je intenzivno notranje vznemirjenje, ovito v kreativnost s pridihom trčenosti. Slednje zato, ker je dejansko noro, da je vse, kar je bilo predhodno oddaljeno kot Aljaska, sedaj na tvojem domačem pragu. Ko tej masi dodaš še motivacijo, vero vase in zagon je rezultat entuziazem. Kamor stopi noga navdušenja, tam so stvari kar naenkrat možne. Vse se zdi uresničljivo. Že beseda sama je prepojena z občutkom vsemogočnosti. Ko razumeš, kako entuziazem deluje, in kako ga uporabiti v praksi namreč deluje, kot da imaš v rokah magično palico. Postane enostavno, kot da bi v avtomat s prigrizki vstavil žeton. Daš notri navdušenje, ven pa pride to, kar si si izbral. »It’s magic!«
Po Klemen Globocnik 12. februar 2026
Fokus je laserska usmerjenost na neko specifično stvar. Držanje pozornosti z obema rokama. Vožnja po ravni cesti brez zavojev v levo ali desno. Ko zavestno usmerjaš pozornost na določeno točko, takrat prakticiraš osredotočanje. Gre za »uočenje« cilja, ki ga ne spustiš iz svojega vidnega polja. Fokusiranje je fiksiranje uma na določeno mesto. Sedenje v miselnem parku na eni in isti klopci. Sokolje oko. Kakorkoli, fokus ima vnaprej začrtano pot. Tisto, ko čakaš v grmu in ne pomežikneš, sicer tvoja pozornost lahko zamenja svojo tarčo. Fokus se nahaja na križišču, kjer se srečata tvoje zavedanje in namen.
Več prispevkov